V soboto sem bil na poroki. Duhovnik je svojo zanimivo pridigo sklenil z napovedjo, da bo mladoporočencema dal domačo nalogo. Priznam, moja prva misel je bila: »Joj, saj nismo pri šmarnicah!« In vendar sem o tej zamisli kmalu imel precej bolj pozitivno mnenje. Duhovnik je ženinu in nevesti namreč »za domačo nalogo« naročil, naj kak par ali posameznika, ki v zvezi še okleva z odločitvijo za poroko, spodbudi k temu pomembnemu življenjskemu koraku.

Vsak od nas, zakoncev, lahko premisli, koliko priložnosti je izkoristil (in morda koliko zamudil), da bi pričeval za lepoto zakonskega življenja. In širše, vsak od nas, katoličanov, lahko premisli, ali dovolj dobro predstavlja vero kot nekaj lepega, celo dragocenega. Kako lepo je, če kdo zaradi nas sprejme kakšno dobro odločitev, ki pomembno vpliva na njegovo življenje.

Takšno odločitev sta pred nekaj leti sprejela tudi zakonca Kinkel Solimano. Kot beremo v Temi tedna, sta ugotovila, da bo za njune otroke bolj varno, če prečkajo ocean in se pre...