Dominikanec p. Hyacinthe Destivelle, pri Papeškem svetu za spodbujanje edinosti med kristjani pristojen za dialog z vzhodnimi Cerkvami, je izrekel pohvalo »okrožnici« pravoslavnega koncila na Kreti. »Prvič se je zgodilo, da so pravoslavne Cerkve enoglasno razpravljale ne le o vprašanjih, ki se tičejo njih samih, ampak tudi o vprašanjih, ki se tičejo vsega človeštva«, je p. Destivelle po navedbah Radia Vatikan zapisal v vatikanskem časniku L'Osservatore Romano. Okrožnica je »gotovo eden najpomembnejših sadov« vsepravoslavnega koncila, ki je zasedal med 19. in 26. junijem na Kreti.



Sprva naj bi koncil poleg besedil, ki so bila v pripravi že več desetletij, objavil le »poslanico«; zdaj pa je bila poleg tega krajšega besedila objavljena tudi enajst strani dolga okrožnica. Po mnenju p. Destivella jo med drugim odlikuje dejstvo, da je »skoraj tako dolga kot vsi drugi koncilski dokumenti skupaj«, in da njen osnutek ni bil zapisan že na pripravljalnih konferencah v zadnjih desetletjih. Gre torej za aktualno besedilo, ki ne obravnava le notranje pravoslavnih vprašanj, ampak tudi nepravoslavna, ki nagovarjajo celotno človeštvo.

Okrožnico so napisali člani delovnega telesa pod vodstvom metropolita Emmanuela iz Francije, vsebuje sedem tematskih sklopov, med njimi »Družina« in »Globalizacija«. Med »Izzivi našega časa« peto poglavje med drugim izpostavlja sekularizem in potrošništvo. Okoljska kriza ima »duhovno-moralne« korenine in kdor se želi proti njej boriti, se mora ne le »pokesati za grehe prekomernega izkoriščanja naravnih virov našega planeta«, temveč tudi »živeti asketsko življenje kot protistrup potrošništvu in kultu potreb«.

Kar se tiče globalizacije (šesto poglavje), okrožnica ponuja predlog, ki se p. Destivellu zdi »izviren«: organizacija pravoslavnih Cerkva je opisana kot alternativa »redukcionistični in neosebni homogenizaciji«. Nakazuje, kako se lahko »zaščiti istovetnost narodov in krepi narodni značaj«. Vse pravoslavne Cerkve so med seboj enakopravne, kar bi lahko bil zgled za vso človeško družino. Poglavje poudarja potrebo po medverskem dialogu in »ljubezni Cerkve« do beguncev in migrantov.

V sedmem poglavju, ki govori o ekumenizmu, koncil upravičuje dialog pravoslavnih Cerkva s »heterodoksnimi kristjani«: »Zahvaljujoč temu dialogu drugi kristjani zdaj bolje poznajo pravoslavje in čistost njegovega izročila. Vedo tudi, da pravoslavna Cerkev nikoli ni sprejela kakršnega koli teološkega minimalizma ali dvoma v svoje dogmatsko izročilo in etos, ki je povsem v skladu z evangelijem.« Ta pogled p. Destivelle obžaluje, saj v okrožnici manjka tudi najmanjša omemba cilja ekumenskega dialoga, namreč vzpostavitev vidne edinosti med kristjani.

Kljub temu naj bi si besedilo kot celota po Destivellovem mnenju zaslužilo priznanje. Za razliko od drugih koncilskih dokumentov, usmerjenih v notranja vprašanja, okrožnica predstavlja »širši teološki pogled, ki je praviloma pozitivnejši in manj cerkvenopraven«. Značilen je tudi strogo cerkven, »cerkvenocentrični« pogled. »In to je lastnost, ki je brez dvoma značilna za vse pravoslavje«, je prepričan Destivelle. »Za pravoslavno Cerkev je, kot je zapisano v okrožnici, ves svet pozvan k cerkvenemu načinu razmišljanja.«

Vir: Kathpress
Foto: splet