Tretjo soboto v septembru sem po nekajletnem premoru letos spet preživela v Stični. Malo sem že pozabila na neverjetni občutek navdušenja, ko skupaj prisluhneš programu na glavnem odru, živčnosti, ko sredi množice iščeš znani obraz prijatelja, in veselja ob tisočerih drobnih srečanjih. Festival je že 44. leto zapored predstavljal resnično »stično točko« mladih katoličanov in odskočno desko, ki nas na začetku šolskega in študijskega leta med nove obveznosti požene polne motivacije, podprte v veri in zasidrane v občutku skupnosti.

Letos smo v uredništvu revije Najst za naše bralce pripravili posebno nalogo: že dan prej sem po prizorišču festivala skrila ogromno majhnih kipcev Jezusa skupaj z lističem, ki je mlade vabil, naj obiščejo našo stojnico in se pridružijo praznovanju 10. obletnice revije. In v soboto so otroci in mladi ves dan prihajali, nam kazali kipce in navdušeno pripovedovali, kje so našli Jezusa (seveda ni škodilo tudi darilce, ki so ga prejeli:)). Spet in spet sem se razve...