V življenju ne gre vedno vse po naših načrtih. Čim starejši je človek, bolj mu je to jasno.

Hkrati naj bi sčasoma tudi vedno bolje razumeli, zakaj je tako celo bolje. Neredko se ozremo v preteklost in vidimo, da se je marsikaj zgodilo z namenom ali se odvilo celo bolje, kot smo si predstavljali.

Že več let v meni močno odmeva misel iz knjižice Čudež hvaležnosti francoskega meniha Lionella Dallea, da smo resnično hvaležni šele takrat, ko se znamo zahvaliti Bogu tudi ob slabih, težkih trenutkih.

Iskreno priznam, da mi to še ne gre. Zgodbe, kot je recimo ta od zakoncev Epšek, ki se predstavita na naslednjih straneh, so mi v velik navdih. Kljub preizkušnjam sta vse izročila Bogu in sprejela, kar jima je dano.

Podoben zgled daje mladi Janez Mehle, ki je v oddaji Reflektor govoril o slavilni glasbi. Kljub borbi z rakom je ohranil zaupanje, da se bo vse izteklo najbolje. »Zame je slavljenje način življenja. Da v vseh vidikih življenja kažeš, da je Bog tvoja prioriteta. Glasba je samo eden izm...