Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Poklon Vatikana Umbertu Ecu

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 22. 02. 2016 / 10:33
Oznake: Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:28
Ustavi predvajanje Nalaganje

Poklon Vatikana Umbertu Ecu

Pokojni italijanski pisatelj »strastni romanopisec z intelektualnim sijajem«, ki pa za seboj pušča tudi »dolgočasne, neberljive romane«.

Vatikan je italijanskega pisatelja Umberta Eca, ki je v starosti 84 let umrl minuli petek, označil kot strastnega romanopisca in izrednega učenjaka. S svojim prvencem »Ime rože« - svetovna uspešnica o srednjeveškem življenju menihov je izšla leta 1980 – je Eco svoj sijaj razširil vse do zgodovinskih znanosti, je zapisano v prispevku, objavljenem v vatikanskem časniku L'Osservatore Romano.



Poleg literarnih in znanstvenih mojstrovin pa Eco za seboj pušča »tudi dolgočasne romane, ki so že skorajda neberljivi, kot denimo Praško pokopališče«, poudarjajo pri vatikanskem časniku. Ecov intelektualni sijaj pa je imel tudi senčne plati. Njegov pogled, da je vse varljivo in da je življenje igra brez pomena, je kazal tudi malomarne in ironične poteze, vse do globoke zagrenjenosti.

Eco se je rodil leta 1932 v mestu Alessandria na severu Italije. Filozof, časnikar, romanopisec, esejist, mnenjski voditelj in politični komentator je bil sprva precej sovražno nastrojen do Cerkve, kar pa je z leti vse bolj plahnelo. L'Osservatore ob koncu prispevka zapiše pisateljeve besede: »Ko bom nekega dne prišel v raj in tam srečal Boga, bom imel dve možnosti: če bo to starozavezni maščevalni Bog, se bom zasukal na peti in jo mahnil v pekel. Če pa bo tam novozavezni Bog, no, potem sva brala enake knjige in govoriva isti jezik. Dobro se bova razumela.«

Umberto Eco, ki je leta 1954 doktoriral iz estetike pri Tomažu Akvinskem, je samega sebe za časa svojega življenja označeval kot »agnostika«. Po drugi strani je v svojih pismih izražal dvom v ateistični svetovni nazor: nedosledno je, zanikati obstoj Boga in obenem trdno verjeti v dokazljivost njegovega neobstoja.

Eco je vzbudil pozornost svetovne javnosti tudi z dopisovanjem z milanskim kardinalom Carlom Mario Martinijem (1927-2012). Njuna kontroverzna razprava o vprašanju »Kaj veruje tisti, ki ne veruje?« je bila leta 1995 objavljena v reviji liberal; leta 1998 so pisma izšla kot samostojna publikacija. Eco in Martini sta si dopisovala tudi o etičnih vprašanjih sodobnega časa, o vlogi žensk v Cerkvi, o splavu in genski manipulaciji. »Ljudje bi se morali naučiti razmišljati o zahtevnih stvareh, kajti ne skrivnost ne dokazi niso preprosta vprašanja«, sta bila skupnega mnenja pisatelj Eco in kardinal Martini.

Vir: Kathpress
Foto: splet

Kupi v trgovini

Dnevnik vaškega župnika
Proza
26,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh