Zapri
Iskanje

Pokončen človek velike kulturne širine

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 23. 03. 2021 / 05:28
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 19.06.2021 / 11:02
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pokončen človek velike kulturne širine

Pokončen človek velike kulturne širine
Dr. Vasku Simonitiju za 70. rojstni dan voščili kolegi zgodovinarji, sodelavci in prijatelji.

Čestitkam slavljencu Vasku Simonitiju se pridružujemo tudi sodelavci založbe Družina – z revijalnim programom sodeluje pri reviji SLO, z uredništvom tednika pa pri snovanju rubrike Slovenci v zgodovini. FOTO: Vlada R Slovenije



Minister za kulturo prof. dr. Vasko Simoniti danes praznuje 70. rojstni dan. Na predvečer praznika so mu na pobudo dr. Jožeta Dežmana prek zoom aplikacije voščili kolegi zgodovinarji, sodelavci in prijatelji. Nagovorom in čestitkam slavljencu, ki jih je »prek ekrana« spremljalo prek 50 posameznikov, se pridružujemo tudi sodelavci založbe Družina – z revijalnim programom sodeluje pri reviji SLO, z uredništvom tednika pa pri snovanju rubrike Slovenci v zgodovini.

Zgodovinar, profesor, publicist

Po Simonitijevi profesorski in raziskovalni poti sta se sprehodila dr. Ignacij Voje in dr. Lilijana Žnidaršič Golec – prvi kot njegov profesor, ki si ga je kmalu po diplomi leta 1977 na oddelku zgodovine na Filozofski fakulteti izbral za svojega asistenta, druga je bila desetletja pozneje njegova doktorantka. Simoniti je že diplomiral na temo turških vpadov, leta 1989 je tudi doktoriral s tezo Obrambna organizacija pred turškimi napadi v slovenskih deželah v 16. stoletju. »Različnim vidikom turkike, vojaškemu, obrambnemu, propagandnemu je Simoniti posvetil precejšen del svojih besedil, turška problematika ga je spremljala leta in desetletja po študiju,« je dejala Žnidaršič Golčeva. Seveda pa ga je pedagoška in profesorska kariera spodbujala, je dejala slavljenčeva doktorantka, da je nabor tem z leti širil – sprva predvsem na področju slovenske zgodovine zgodnjega novega veka, po izvolitvi v rednega profesorja leta 2008 pa se je še bolj spoprijel z zgodovinopisnim izzivom, ki so mu po besedah dr. Žnidaršič Golčeve kos le redki: pisanjem sinteze. Napisal je Sintezo slovenske zgodovine od začetka 16. do izteka 18. stoletja – krajša različica je izšla že sredi 90. let kot del obsežnejše monografije, 2008 pa je v soavtorstvu izdal še sintetični pregled celotne slovenske zgodovine; poljudnoznanstvena različica te sinteze je izšla pred štirimi leti v dveh zvezkih pri založbi Modrijan.

Raziskovalec temne plati slovenske zgodovine, v dveh vladah kulturni minister

»Pomisleki, češ da zgodovinarju starejših obdobij ne pritiče raziskovanje in interpretiranje mlajše in sodobne zgodovine, so se pri Simonitiju večkrat pokazali za votle,« je dejala dr. Žnidaršič Golec: »Ni se mogel in ni se hotel izogniti povabilu k raziskavi temne plati slovenske povojne zgodovine.« Sodeloval je pri razstavi in zborniku Temna stran meseca. »Za Simonitija je delo zgodovinarja vsekakor poklicanost in ne le golo kruhoborstvo,« je sklenila dr. Žnidaršič Golčeva; 95-letni prof. Voje pa je izrazil željo, da bi jubilant predelal in ponovno izdal knjigo Turki so v deželi že, ki jo je že leta 1990 izdal pri celjski Mohorjevi.


Dr. Milček Komelj: Vasko Simoniti je izrazito pokončen človek velike kulturne širine in svobodnega duha, po svojem človeškem značaju, ki sem ga zmeraj občudoval, pa odločen, četudi odrezav, temperamenten in vseskozi možat. FOTO: Polona Avanzo/SDS


V aktualni vladi je Vasko Simoniti minister za kulturo, to funkcijo je uspešno opravljal tudi v prejšnji vladi premierja Janeza Janše. »Ali je Simoniti politik v zgodovinopisju ali zgodovinar v politiki,« se je v nagovoru retorično vprašal dr. Stane Granda: »Veter, ki ga je potisnil v politiko, ni prvenstveno politična strast, ampak odgovornost zgodovinarja in državljana do družbe in naroda,« je dejal Granda in slavljenca javno prosil, da kljub pritiskom vztraja na položaju, saj, kot je dejal Granda, »ni težjega resorja, kot je slovenska kultura.«

Milček Komelj: »Njegova beseda je bila vedno trezna, brez omahovanj in ognjevita«

»Vasko Simoniti je izrazito pokončen človek velike kulturne širine in svobodnega duha, po svojem človeškem značaju, ki sem ga zmeraj občudoval, pa odločen, četudi odrezav, temperamenten in vseskozi možat, skratka osebnost, ki učinkuje že s svojo navzočnostjo, v svojih stališčih pa, kot sem ga imel priložnost spoznavati, ob vsem zavedanju, da ima zgodovina podobo 'izmuzljivega proteja', izstopa s težnjo po jasnosti, kakršno razbiramo že v njegovih aristokratskih, renesančno izklesanih obraznih potezah,« je v nagovoru dejal umetnostni zgodovinar in slavljenčev prijatelj dr. Milček Komelj: »Živo se ga spominjam če že ne toliko s fakultetnih hodnikov, vsaj že iz Arhiva Slovenije, kamor je hodil študirat, a je pred čitalnico pogosto živahno debatiral z zgodovinarji in bil še posebno občudovan od obiskovalk, še bolj pa s sestankov na Slovenski matici, kjer je bil odbornik in član zgodovinskega odseka, čigar beseda je bila vedno trezna, brez omahovanj in ognjevita. Najbolj pa se je razživel v imenitni intelektualni družbi na tamkajšnjih neuradnih srečanjih, še posebno pred novim letom, ko so učenjaki debatirali o aktualnih vprašanjih, povezanih z našo zgodovino. Prav kot zgodovinar je bil toliko bolj vpet v živa vprašanja naše narodne usode, ker je očitno čutil odgovornost tudi do prihodnosti in zato se je pogumno tudi dejavno vključil v družbeno dogajanje, ne da bi ostal le kabinetni učenjak, kar bi najbrž tudi ne bilo v skladu z njegovim značajem.«


Dr. Lilijana Žnidaršič Golec Pomisleki, češ da zgodovinarju starejših obdobij ne pritiče raziskovanje in interpretiranje mlajše in sodobne zgodovine, so se pri Simonitiju večkrat pokazali za votle. FOTO: Veronika Savnik/SDS


Ob nenadni sedemdesetletnici, ki je dohitela tudi njega

Da je Simoniti gotovo rasel s kulturo že kot sin umetnika, skladatelja Rada Simonitija, je dejal Komelj, »predstavljanju kulture je poklicno predana tudi njegova kultivirana žena Alenka Zor Simoniti, vsa njegova izobrazba sega v kulturne širine, globine in višine.« Ob nenadni sedemdesetletnici, ki je dohitela tudi njega, a še vsega živahnega in mladostnega, je dejal Milček Komelj, »mu želim dovolj potrpljenja, trdno voljo in vse najboljše, s srčno željo, da bi ostal neustrašen in da bi spričo vse bolj nekulturnih napadov nase častno vzdržal vse pritiske ter ohranjal svoje gosposko dostojanstvo še naprej. Dragi Vasko Simoniti, ne pusti se raniti ne ubiti! Ne obupuj, ampak vesel praznuj. Kulturnega snovanja niti usklajuj in nad nasiljem še naprej zmaguj!«

Poleg dr. Vojeta, dr. Komelja, dr. Žnidaršič Golčeve in dr. Granda so slavljenca nagovorili še dr. Jelka Pirkovič, sodelavka na ministrstvu za kulturo, Alenka Puhar se je spomnila njihove »uporne generacije«, za sklep pa je organizator Jože Dežman prebral še nagovor dr. Igorja Grdine, v katerem je analiziral slavljenčevo akademsko odličnost ob njegovi freski slovenske zgodovine. Vrsta drugih Simonitijevih kolegov, sodelavcev in prijateljev, z Dragom Jančarjem na čelu, pa se bo omenjenim, kot je dejal Dežman, pridružila pri snovanju tematskega zbornika.

Alenka Puhar.docxAlenka Puhar.docx Milček Komelj.docxMilček Komelj.docxIgor Grdina.docxIgor Grdina.docx

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
39,90€ Poglej izdelek: Pot v samoslovenstvo
Nalaganje
Nazaj na vrh