Sporazum predvideva tudi postopno odpravo carin za več kot 90 odstotkov uvoženega blaga iz EU. Evropski parlament je februarja že potrdil pravno podlago za varovalni mehanizem, namenjen zaščiti evropskega kmetijstva pred morebitnim porastom uvoza iz držav Mercosur. Varnostni mehanizem omogoča začasno zamrznitev carinskih ugodnosti za posamezne proizvode, če bi uvoz povzročil resno škodo evropskemu trgu, zlasti pri občutljivih proizvodih, kot so govedina, perutnina, svinjina, riž, med in sladkor. A tudi ta varnostna zagotovila ne prepričajo vseh. 

»Mi menimo, da problemi bodo«

Poslanec Tomaž Lisec (SDS) je na Celjskem sejmu povedal, da sporazum prinaša tveganja. »Struktura slovenskih kmetij je drugačna kot struktura določenih večjih evropskih držav,« je opozoril in dodal, da sporazumu nasprotujejo v državah, kot so Francija, Češka in Belgija.

Podobno stališče ima tudi Franci Rokavec (koalicija NSi, SLS in Fokus): »Absolutno smo proti temu sporazumu,« je bil oster ter dodal, da bi morala Slovenija bolj aktivno sodelovati z državami, ki sporazumu nasprotujejo. »Treba je zagotoviti dosledno kontrolo vseh živil, ki prihajajo na naš trg, narediti dodatna izravnalna plačila za ohranitev kmetijstva ter oblikovati krog držav zaveznic v EU, ki bodo spreminjale ta dogovor glede na posledice,« je poudaril. 

»Tam pridelana hrana ni pod istimi pogoji kot naša«

Na problem različnih standardov pridelave je na sejmu opozoril tudi sopredsednik stranke Vesna Uroš Macerl. Po njegovem sporazumi, kot je Mercosur lahko koristijo gospodarstvu, vendar so lahko problematični za kmetijstvo. »Tam pridelana hrana ni pod istimi pogoji kot naša,« je poudaril ter kot pomembna ukrepa izpostavil strožji nadzor nad pridelavo in jasno označevanje hrane na trgovskih policah.

Rok Roblek iz stranke Demokrati. Anžeta Logarja meni, da sporazum predvsem koristi avtomobilski industriji. Slovenija bi morala uvesti naslednje varovalke: »Prepoved uvoza vse hrane, ki ima v sledeh rastne hormone, antibiotike ali pa snovi, ki škodljivo vplivajo na zdravje človeka. Torej enaki pogoji, kot jih imamo v Evropi. Tudi takojšnjo uvedbo masnih bilanc in pa izotopskih analiz.«

»Mercosur je izdaja slovenskega kmeta in potrošnika«

Ostre kritike prihajajo tudi iz drugih političnih vrst. Matjaž Papež (Resni.ca) sporazum vidi kot izdajo slovenskega kmeta in potrošnika. »To je za nas kmete nelojalna konkurenca,« in poudaril, da so potrebni jasni zaščitni mehanizmi, enaki standardi za uvoženo blago, zaščitne kvote ali carine, strožji nadzor uvoza in povečana podpora domačim kmetom.

Potrebo po previdnem pristopu poudarja Martina Strniša (SD), ki opozarja, da sporazum še ni v veljavi in je pomembno pripraviti temeljito analizo njegovih potencialnih učinkov. 

Ministrica: Stališče Slovenije enako že 20 let

Da je sporazum Mercosur odgovor Evropske unije na reševanje farmacevtske in avtomobilske industrije, pravi Vid Bukovec iz Piratske stranke. Poudarja, da je slovensko kmetijstvo zaradi svoje strukture še posebej občutljivo na tržne spremembe. »Zato seveda podpiramo varovalke, ki jih je definirala konec koncev Evropska unija.«

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić (Gibanje Svoboda) je poudarila, da stališče Slovenije glede sporazuma ostaja enako že dvajset let. »Pomembno je, da ohranjamo svojo pozicijo v bruseljskem parlamentu tako, da se pridružujemo pobudam ostalih držav, kot je Francija,« je povedala in ob tem izpostavila tudi pomen zaščite domačega trga in krepitev kratkih dobavnih verig.