Šefčovič je z ministri štirih južnoameriških držav, ki tvorijo Mercosur, podpisal partnerski sporazum in začasni trgovinski sporazum med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom. Pri prvem gre za celovit sporazum, ki vsebuje določbe o političnem sodelovanju in trgovini, drugi pa vključuje zgolj zadeve, povezane s trgovino in naložbami.

Trgovinski sporazum bo začel veljati, ko ga bo potrdil še Evropski parlament in ko bodo države Mercosurja dokončale svoje interne postopke, pri čemer ga je mogoče začeti uporabljati že pred tem, je poročala STA. Partnerski sporazum EU-Mercosur pa bo začel veljati šele po tistem, ko ga bodo v skladu z nacionalnimi postopki ratificirale vse države članice unije. Takrat bo začasni trgovinski sporazum prenehal veljati.

»Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu. Ustvarjamo trg s 700 milijoni prebivalcev, ki je vreden skoraj 20 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda,« je ob podpisu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je na slovesnosti v Asuncionu poudaril, da organizaciji s sporazumom svetu pošiljata sporočilo o obrambi na pravilih temelječe proste trgovine, multilateralizma in mednarodnega prava kot temeljev za odnose med državami in regijami.

Paragvajski predsednik Santiago Pena, ki trenutno predseduje Mercosurju, pa je dejal, da podpis spričo napetosti v svetu pošilja »jasno sporočilo v podporo mednarodni trgovini kot dejavniku sodelovanja«. Ob podpisu sta bila prisotna tudi argentinski predsednik Javier Milei in urugvajski predsednik Yamandu Orsi. Manjkal je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.

V skladu z dogovorom bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj postopoma odpravili carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, zdravila in čokolado. Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino in med, a bo uvoz teh in še okoli 20 drugih občutljivih dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Obenem bo lahko Bruselj začasno zamrznil izvajanje carinskih ugodnosti za proizvod, za katerega bodo ugotovili, da obstaja grožnja resnega škodovanja evropskemu trgu.

Kot je znano, vse članice EU niso podpirale dogovora z Mercosurjem, vključno s Francijo, Avstrijo in Poljsko, proti so bili tudi kmeti iz številnih evropskih držav, ki so na protestih svarili pred nelojalno konkurenco iz Južne Amerike. Ukrepe za zaščito pred morebitnimi posledicami sporazuma, ki ga je Slovenija podprla, zahtevajo tudi slovenski kmetje, ki se bodo v ponedeljek sestali s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić.

V petek, dan pred podpisom sporazuma, je Sindikat kmetov Slovenije pozval slovenske odločevalce k odločni zaščiti domačega kmetijstva. Po njihovem mnenju bi morala vlada prepovedati uvoz izdelkov, ki vsebujejo ostanke snovi, katerih uporaba je v Evropski uniji prepovedana. Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek pa je pred sobotnim dogodkom v Paragvaju opozoril, da bi podpis sporazuma omogočil povečanje uvoza cenejših kmetijskih proizvodov in »bistveno poslabšal konkurenčni položaj slovenskih kmetov, hkrati pa bi se na evropski trg uvažala živila nižje kakovosti«.