V poljskih katoliških cerkvah so minulo nedeljo prebrali poziv k spravi z Rusijo. Šlo je za poslanico, ki je nastala v sodelovanju z rusko pravoslavno Cerkvijo po podpisu spravne izjave sredi avgusta letos. Izjavo sta v Varšavi podpisala moskovski patriarh Kiril I. in predsednik Poljske škofovske konference, nadškof Jozef Michalik. Izjava vsebuje poziv obema narodoma, naj drug drugemu odpustita vse trpljenje in krivice, ki so se med njima dogajali v zgodovini. “Vsak Poljak naj v Rusu”, je še zapisano, “in vsak Rus v Poljaku vidi svojega brata in prijatelja.”

Nadškof Michalik je medtem že pisno sporočil patriarhu Kirilu I., da je podpis spravne izjave obeh Cerkva v poljski katoliški Cerkvi naletel na pozitiven odziv. Tudi papež Benedikt XVI. je dejanje pohvalno ocenil kot ‘pomemben dogodek, ki vliva upanje za prihodnost’. Poziv k spravi je pozdravil celo Rusiji nenaklonjeni vodja poljske opozicije Jaroslaw Kaczynski, enako sta storila tudi poljski predsednik Bronislaw Komorowski in celotna poljska vlada.

Pojavile pa so se tudi posamične kritike dokumenta. Znani poljski duhovnik Tadeusz Isakowicz-Zaleski je že pred nedeljo napovedal, da poslanice ne bo predstavil vernikom, ker ima po njegovem mnenju cerkvena izjava politični značaj. Obenem je opozoril, da poslanice ne bodo prebirali v ruskih pravoslavnih cerkvah.

Poljski škofje so konec avgusta odločili, da bodo dokument vernikom predstavili pri bogoslužjih minulo nedeljo. V Rusiji naj izjave ne bi predstavljali po cerkvah, ker tam pastirska pisma niso v navadi.

Lublinski nadškof Stanislaw Budzik, eden izmed piscev poziva k spravi, je nad izrečeno kritiko močno presenečen. Kot je pojasnil v pogovoru za poljske medije, med verniki in duhovniki ni pričakoval upora proti širjenju vsebine dokumenta. Izjava obeh Cerkva ima globoko teološko sporočilo. Nastanek dokumenta je med drugim navdihnilo tudi zgodovinsko pismo poljskih katoliških škofov njihovim nemškim kolegom leta 1965. že dvajset let po koncu druge svetovne vojne so škofje tedaj zapisali: “Odpuščamo in prosimo odpuščanja.”

Poljsko-ruski odnosi so zaradi številnih sporov v zgodovini še danes obremenjeni z medsebojnim nezaupanjem. Izsledki neke javne raziskave kažejo, da okoli 40% Poljakov odnose z Rusi ocenjuje kot ‘slabe’, le 10% se zdijo ‘dobri’. Poljsko-ruski odnos med drugim bremeni vloga Sovjetske zveze ob začetku druge svetovne vojne. Večina Poljakov zaradi sporazuma med Hitlerjem in Stalinom za izbruh vojne ne krivi le Nemčije, pač pa tudi Sovjetsko zvezo. Ruski zgodovinarji pa Varšavo krivijo za smrt številnih ruskih vojnih ujetnikov med in po poljsko-sovjetski vojni leta 1920.