Predsednik poljske vlade Donald Tusk vztraja pri ohranitvi križa v sejni dvorani parlamenta v Varšavi. Ob predstavitvi vladnega programa svojega drugega mandata je Tusk minuli teden v 'sejmu' (spodnjem domu) posredno zavrnil zahtevo po odstranitvi križa iz tamkajšnje sejne dvorane. Opozoril je, da noben politik ne sme 'oskruniti' simbolov, ki so za večino Poljakov sveti. Kot je dejal, 'križ ne sme postati razlog za naslednjo politično vojno v sejmu ali izven parlamentarne stavbe in v boju proti političnim nasprotnikom ne sme biti uporabljen kot kij'.

Predsednik vlade se je tako odzval na novo protiklerikalno gibanje 'Palikot', ki je zahtevalo odstranitev kakršnih koli krščanskih simbolov iz poljskega parlamenta. Odstranitev križa so medtem zahtevali tudi opozicijski socialni demokrati.

Tusk pa je v predstavitvi vladnega programa napovedal ukinitev tako imenovanega cerkvenega sklada, iz katerega država plačuje velik delež prispevkov za zdravstveno zavarovanje duhovnikov vseh veroizpovedi. Pripravljen je tudi spremeniti sporazum z Vatikanom, če bi se to izkazalo za potrebno. Odslej naj bi vsak duhovnik na Poljskem prispevke za pokojninsko zavarovanje plačeval sam.

Poljska škofovska konferenca je sama predlagala ukinitev omenjenega sklada, predlog pa je združila z željo, da bi pri dohodninski napovedi uvedli država uvedla možnost prostovoljnega prispevka za Cerkev. O tem predlogu predsednik poljske vlade ni spregovoril.

Doslej se je iz državnega denarja v cerkvene sklade vsako leto stekalo okoli petindvajset milijonov evrov. V letu 2011 to predstavlja 0,03% delež državnega proračuna. Iz cerkvenega sklada se plačuje zdravstvene in pokojninske prispevke semeniščnikov, v tujini delujočih misijonarjev in redovnic iz kontemplativnih redov, ki sami ne ustvarjajo nikakršnih prihodkov. Večina duhovnikov pa svoje socialne prispevke plačuje samih. Cerkvene sklade je leta 1950 uvedla tedanja komunistična vlada kot odškodnino za podržavljanje cerkvenega imetja.