Po obisku avstrijskih škofov so te dni v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum škofje s Poljske. Kot poroča Radio Vatikan, se je prva skupina s papežem Frančiškom sestala minulo soboto, njihov obisk pa se bo sklenil 8. februarja. Predsednik Poljske škofovske konference, msgr. Józef Michalik, je ob tej priložnosti v pogovoru za Radio Vatikan predstavil razmere v Cerkvi na Poljskem 25 let po menjavi političnega režima in devet let po smrti Janeza Pavla II. Zadnja desetletja so bila obdobje rasti, zorenja vloge laikov v javnem življenju, pa tudi zapletenega procesa, v katerem je bilo moč opazovati vpliv starega propagandnega sistema, pritisk laicističnih in postrazsvetljenskih tokov. Potrebno je poudariti še odprtje poljske Cerkve v odnosu do sosednjih držav, za misijone in za formacijo mladih onstran državnih meja.

Zadnji obisk ad limina poljskih škofov je bil na programu decembra 2005, le nekaj mesecev po smrti Janeza Pavla II. Kot je dejal msgr. Michalik, je bilo srečanje z Benediktom XVI. potrditev, da Janez Pavel II. živi naprej. Oba papeža sta na Poljskem vzbudila veliko pozornosti. Med srečanjem leta 2005 je upokojeni papež Benedikt XVI. poljskim škofom poudaril predvsem pomen duhovniške identitete, služenja duhovnikov, identitete laikov in pa pomen večje vneme in odgovornosti.

Med še nerešenimi problemi je predsednik Poljske škofovske konference v pogovoru za Radio Vatikan izpostavil, da mora Cerkev najti zanesljiv odgovor, kako vernikom pomagati poglobiti vero na način, da bo ta usmerjala njihovo celotno življenje, in pa, kako doseči tiste, ki so daleč od vere. Velik izziv danes je torej poglobitev verskega življenja, osebnega odnosa s Kristusom in evharistijo. To pomeni vzgajati za vero, ki bi spodbujala upanje na večno življenje, ki bi prepojila slog družinskega življenja, delovnega okolja, osebnih in družbenih odnosov, ki bi prepojila življenje naroda. Obstajajo pa tudi izzivi, kot so boj s korupcijo, reforma etike v javnem življenju, pomanjkanje zanimanja za verski tisk, kulturna poglobitev krščanskega nazora. V trenutku, ko je mogoče zaznavati propadanje kulture v javnem življenju in padec kakovosti političnega življenja, pa je neprecenljivega pomena razvijajoča se navzočnost laikov v svetu medijev. S tem namreč prihaja do izmenjave mnenj, tako zelo pomembne za kakovost družbenega življenja.

Msgr. Michalik je v nadaljevanju izrazil zadovoljstvo, da v poljski družbi narašča odstotek prebivalstva, ki si prizadeva za zaščito življenja. Vseeno mora Cerkev ostati pozorna zaradi pomanjkanja doslednosti v zavesti ljudi. Nadškof je pri tem kot primer navedel pastoralni problem, da so iste osebe lahko pozorne na težave ljudi s posebnimi potrebami, istočasno pa naklonjene možnosti splava. Cerkev na Poljskem, kot je dodal msgr. Michalik, mora izraziti svoje mnenje glede družbenih problemov, na primer glede krize bolniškega sistema, cene zdravil, zlasti za upokojence, glede vprašanja nizkih pokojnin, brezposelnosti, ali pa povečevanja odstotkov revnih.

Še eno pomembno področje delovanja poljske Cerkve je mladinska pastorala. Škofje si zastavljajo vprašanja, kako obogatiti perspektive mladih, kako spodbujati njihovo duhovno, kulturno in skupnostno razsežnost, kako okrepiti povezanost z družino v kontekstu »globalizacije ravnodušnosti«. Značilne številčne družine po Michalikovih besedah na Poljskem danes izginjajo. Pa vendar so bile prav te tisto okolje, v katerem so se srečevale različne generacije in so predstavljale možnost za posredovanje temeljnih vrednot, za učenje razločevanja med dobrim in zlim, za učinkovito vzgajanje k solidarnosti, sposobnosti sprejemanja različnosti, k bratstvu. Velike družine so omogočale proces naravnega dozorevanja, ki v današnjem času tako ni več dostopen. Mladinska pastorala mora zato predvsem več pozornosti nameniti obogatitvi tradicionalnih oblik katehez.

Poljski škofje se od obiska ad limina nadejajo, da jih bo sveti oče okrepil v veri in poslanstvu in ukoreninil v ljubezni do evangelija. Srečanje s papežem je vedno znamenje edinosti in vesoljnosti Cerkve, je zatrdil predsednik Poljske škofovske konference. Njihov obisk in skupna molitev bosta zato izraz skupne vere s Petrovim naslednikom kot nekom, v kogar Kristus zaupa, v želji, da bi Kristus imel zaupanje tudi v poljske škofe.

Katoličani na Poljskem sicer predstavljajo večino prebivalstva, kar okoli 90 %. V deželi so prisotni štirje obredi: latinski, bizantinsko-ukrajinski, armenski in bizantinsko-slovanski. Cerkev na Poljskem ima štiri kardinale, 27 nadškofov in 113 škofov. Škofovska konferenca šteje 97 članov. Janez Pavel II. je državo, svojo domovino, obiskal devetkrat, Benedikt XVI. pa enkrat. Papež Frančišek naj bi na Poljsko potoval ob svetovnem dnevu mladih leta 2016 v Krakovu.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.

Foto: splet