Varšavski nadškof Nycz je volilni izid na Poljskem ocenil kot »ustvarjalno nadaljevanje tiste Poljske, ki je nastala leta 1989 in katere ustvarjalec je bil v veliki meri papež Janez Pavel II«.

Kot Slovenci so šli v nedeljo, 21. oktobra, na volišča tudi Poljaki. Razlika je bila le ta, da smo mi volili novega državnega predsednika, oni pa, kdo oziroma katera stranka in v kolikšni meri jih bo zastopala v parlamentu. Poljaki so tokrat največ glasov, pričakovano, dali opozicijskemu voditelju Donaldu Tusku, predsedniku desničarskoliberalne Državljanske platforme (PO), na drugo mesto pa se je uvrstil predsednik vlade Jaroslaw Kaczynski s svojo konzervativno stranko Pravo in pravičnost (PiS). Kar pa je posebej razveseljivo, je visoka volilna udeležba. Ta je bila kar 54-odstotna (pred dvema letoma je bila 40- odstotna), največ po padcu komunističnega režima v tej državi. Zasluge za to imajo tudi poljski škofje, ki so rojake v skupnem pismu, ki so ga teden pred volitvami brali pri mašah v vseh poljskih župnijskih cerkvah, najprej povabili, naj gredo na volišča, ker je to njihova »moralna obveza«, potem pa, naj volijo odgovorno. Torej tiste ljudi in stranke, za katere menijo, da bodo prinesli spremembe, da bo šlo odslej na Poljskem na bolje.

To si je, ko je volil, zaželel tudi poljski primas Jozef Glemp. Časnikarjem je izjavil: »Boljše bo.« Pri tem je mislil na določen razvoj, ki se je zgodil v poljski družbi. Seveda pa »mora takšna sprememba sil dorasti«. V upanju, da bodo te spremembe Poljakom prinesle boljše čase, mu ni bilo težko iti na volišče in oddati svoj glas.

Visoke volilne udeležbe se je razveselil generalni tajnik poljske škofovske konference škof Stanislaw Budzik. Povedal je, da so škofje prvič pred volitvami še posebej močno pozivali ljudi, naj gredo volit. Očitno, uspešno. Sicer pa je menil: »Gremo v pravo smer. Ljudje so začeli verjeti, da je veliko odvisno od njihovih glasov in zavzemanja.« Volilna udeležba je bila po njegovem še vedno nizka v primerjavi s tisto v državah z razvito demokracijo, vendar tudi poljski demokraciji dobro kaže. Politična scena se je stabilizirala, prevladujeta pa dve stranki, ki sta izšli iz Solidarnosti.

Novi varšavski nadškof Kazimierz Nycz je tako številčno udeležbo na volitvah pozdravil kot »ustvarjalno nadaljevanje tiste Poljske, ki je nastala leta 1989 in katere tvorec je v veliki meri Janez Pavel II«.

Glede tega, koliko lahko katoliška Cerkev na Poljskem, ki ji pripada 95 odstotkov prebivalcev, pričakuje od zmagovalca na volitvah Tuska, so mnjenja deljena. Da ji ne bo izpolnil vseh želja, daje slutiti že pogovor z njim v katoliškem listu Gosc Niedzielny. V njem je med drugim izjavil, da se ne strinja s tem, da bi še naprej bila pri celotnem ocenjevanju v šoli upoštevana ocena iz znanja verouka. Tusk prav tako ni jasno povedal, kaj misli o spoštovanju človeškega življenja od spočetja do smrti, torej o splavu in evtanaziji.

Časnikarje pa je v zvezi z volitvami predvsem dregnilo to, da je krakovski nadškof kardinal Stanislaw Dziwisz Donalda Tuska le tri dni pred volitvami sprejel na obisk in zaupen pogovor. Kardinal namreč velja za njegovega »simpatizerja«. Dnevnik Rzeczpospolita je ta sprejem ocenil kot prekršek zoper strankarsko nevtralnost, za katero se je izrekla poljska škofovska konferenca. Tusk je po obisku povedal, da se je s kardinalom Dziwiszem pogovarjal o moralnih vrednotah in pomenu volitev. Tiskovni predstavnik krakovske nadškofije Robert Necek ni v pogovoru za katoliško agencijo KAI ničesar povedal o vsebini pogovora med Tuskom in kardinalom.