Zapri
Iskanje

Poljubi znotraj bogoslužja

Za vas piše:
Cecilija Oblonšek
Objava: 29. 10. 2020 / 11:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 03.11.2020 / 18:09
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Poljubi znotraj bogoslužja

Poljubi znotraj bogoslužja
Bog najbolj neverjetne stvari prinaša v jeziku običajnosti.

FOTO: Tatjana Splichal.


V času, ko nas koronavirus sili v fizično distanco in ko ugotavljamo, da bomo morali najti nove oblike telesne govorice pri pozdravu, izkazovanju naklonjenosti v družbi ipd., se tudi pri katoliškem bogoslužju soočamo z vprašanji o nekaterih oblikah govorice telesa v obredu. Poljub je eden od simbolov, ki ga v obhajanju evharistije srečamo kar nekajkrat zapored.

Poljub bratov in sestra

Ker je v antičnem svetu poljub veljal za družinsko gesto, so prvi kristjani s to gesto izgrajevali zavedanje, da so ena družina v Kristusu. Razumevanje grško-rimskega sveta, da si s poljubom dva podelita del svojih duš, so kristjani interpretirali v smer, da si kristjani s poljubom med seboj podeljujejo moč Svetega Duha, zato poljub ni imel mesta samo pri evharistiji, ampak tudi pri podelitvi drugih zakramentov, kot sta krst in birma.

Naslednji vidik poljuba pa je bilo seveda medsebojno razumevanje in izkazovanje naklonjenosti, od koder še danes v liturgiji ostaja »poljub miru«. V Svetem pismu najdemo izraze za to dejanje prvih kristjanov: »sveti poljub« (Rim 16,16; 1 Kor 16,20; 2 Kor 13,12; 1 Tes 5,26) oz. »poljub ljubezni« (1 Pt 5,14).

V bogoslužju ima poljub torej že vseskozi posebno mesto in do prenovljenega bogoslužja v letu 1963 je bil znotraj bogoslužja precej pogostejši kot danes. Duhovnik je poljubljal mašno obleko, ko se je oblačil, mašno knjigo, pateno … Diakon je pri slovesni maši poljubil vse predmete, preden jih je izročil škofu; duhovnik je poljubil oltar vsakič, ko se je obrnil k vernikom.

Nekateri primeri poljuba danes v liturgiji več niso predvideni, so pa med ljudmi ostali iz pobožne navade (npr. poljub relikviarija, poljub papeževega prstana, poljub ikone …), po prenovi pa najdemo znotraj evharističnega slavja le še tri primere, ko je bogoslužni poljub predviden.

Poljub oltarja – Kristusa

S prvim dejanjem, ki ga duhovnik stori ob prihodu v prezbiterij (RMu 211), s poljubom daritvenega oltarja (oz. z drugim znamenjem, ki bo v skladu z izročili nekega naroda, kot v luči inkulturacije omogoča RMu 273), se odpira temeljno sporočilo uvodnih delov maše – povezati zbrano ljudstvo v poveličano telo Kristusa, ki mu je ta poljub namenjen in ki ga mašnik naredi v imenu vsega občestva. Pri bogoslužju je daritveni oltar tisti, ki je stičišče celotnega bogoslužnega prostora; nič ne sme bolj pritegovati pozornosti (tudi tabernakelj ne) kakor najsvetejši kraj, kjer se Kristus daruje Očetu v spravo za mnoge.

Nekdo mi je rekel, da prepozna dobrega duhovnika v prvih nekaj trenutkih maše – po poljubu oltarja, ki je lahko narejen iz navade ali iz globoke spoštljivosti. Pomembno se je zavedati, da duhovnik poljubi Kristusa v imenu vsega občestva, zato je to trenutek, ki nas ne more pustiti neprizadetih.


Celoten članek si lahko preberete v novi številki revije za duhovnost sredi življenja Božje okolje z naslovom Poljub. Revijo lahko prelistate TUKAJ.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh