V Komisiji RS za medicinsko etiko, ki jo vodi akademik dr. Jože Trontelj, pred referendumom o družinskem zakoniku opozarjajo, da položaj otroka brez matere in očeta ne sme postati sprejemljiva okoliščina. Opozorili so, da je mogoče pričakovati, da bi se z uveljavitvijo zakonika okrepili pritiski, da se biomedicinska tehnologija umetne oploditve uporabi za medicinsko neupravičen namen.

V komisiji se zavedajo, da položaj otroka v istospolni skupnosti, ki ne bo imel matere in očeta, obstaja že od nekdaj kot posledica razvez, smrti ali opustitve starševske vloge. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, pa je narobe, če tega otrokovega položaja ne razumemo kot prikrajšanje, ampak kot povsem sprejemljivo okoliščino za že rojene otroke in za rodove prihodnjih otrok.

Komisija se v svojem mnenju sklicuje na mnenje francoskih etikov v Usmerjevalnem odboru za bioetiko Sveta Evrope, ki pravijo, da ima otrok legitimen in pomemben interes, da ima očeta in mater. Dva očeta, dve materi ali samski roditelj tega interesa ne morejo zadovoljiti, komisija navaja mnenje francoskih etikov.

Kot so še zapisali v komisiji, te pravice družinski zakonik neposredno ne uvaja. Je pa po njihovem mnenju mogoče pričakovati, da bi se z uveljavitvijo zakonika ponovno okrepili pritiski, da se biomedicinska tehnologija umetne oploditve, razvita za pomoč heteroseksualnim parom, ki so neplodni iz medicinskih razlogov, uporabi za medicinsko neupravičen namen. Ta namen bi bil etično vprašljiv ali nesprejemljiv, so dodali.

V komisiji še pozivajo vse, ki se bodo udeležili javne razprave pred referendumom o družinskem zakoniku, da so v svojih nastopih zmerni, kulturni in strpni. Ob tem si ne želijo novih delitev in novih predsodkov, ki bodo predvsem v škodo otrok za daljši čas obremenili ozračje v družbi.

Celotno izjavo bomo predstavili v naslednji številki Družine.

Dr. Jože Trontelj, predsednik državne komisije za medicinsko etiko (Foto: arhiv Družine)