Zapri
Iskanje

Pomagajmo svojim možganom

Za vas piše:
Kristina Grošelj
Objava: 20. 04. 2022 / 17:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 20.04.2022 / 15:08
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pomagajmo svojim možganom

Pomagajmo svojim možganom
»Kakšen je dolgoročen vpliv pomirjeval, antidepresivov in stresa na možgane?« FOTO: Pexels
Vprašanje bralke: V srednjih letih sem si zaradi stresne službe in osebnih težav dolga leta pomagala s pomirjevali. Zbolela sem tudi za depresijo in se zdravila skoraj dve leti. Že nekaj let ne jemljem nobenih zdravil. Skrbi me vpliv teh zdravil in dolgotrajnega stresa na telo in možgane. Ali je mogoče omiliti te posledice ali celo izboljšati delovanje možganov in splošno počutje?

Odgovarja: Kristina Grošelj, družinska zdravnica

Pomirjevala zavirajo osrednje živčevje ter tako blažijo duševno napetost. Uporabljajo se pri zdravljenju tesnobnosti in strahov, tudi kot uspavalo. Njihovo dolgotrajno jemanje ali zloraba pa lahko negativno vplivata na miselne in motorične sposobnosti in povzročata zasvojenost. 

Zato mora biti tako zdravljenje čim krajše, z najnižjimi še učinkovitimi odmerki. Tudi dolgotrajen stres ima lahko, zlasti v kombinaciji z nezdravim življenjskim slogom in telesno neaktivnostjo (neredko v našem okolju tudi zlorabo alkohola), zelo neugoden vpliv na naše možgane.

Dokazano blagodejno vpliva na možgane ima tudi molitev.

K sreči imajo možgani veliko sposobnost okrevanja in se lahko precej obnovijo, tudi po zelo hudih boleznih, poškodbah ali dolgotrajni izpostavljenosti škodljivim dejavnikom. Sami lahko z zdravim in aktivnim življenjskim slogom, ustrezno prehrano in že preprostimi vajami za možgane zelo veliko naredite za zdravje možganov in za krepitev miselnih sposobnosti tudi na starost.

Hoja v naravi ali telesna vadba (vsaj 30 minut dnevno) bistveno izboljšata splošno počutje, pozornost in kratkoročni spomin ter zmanjšujeta občutja tesnobnosti in depresije. Možgane moramo tudi neprenehoma zaposlovati. 

Redno branje je v ta namen zelo učinkovito in dostopno. Če ob tem še pišemo dnevnik doživetij, igramo šah, rešujemo križanke ali opravljamo kako drugo podobno dejavnost, bo učinek še večji. Naučite se lahko tujega jezika, slikanja ali kvačkanja. 

Dokazano blagodejno vpliva na možgane tudi molitev. Zelo pomembno je vzdrževanje čim pogostejših socialnih stikov, ki pri starejših tveganje za razvoj demence pomembno zmanjša. Zakaj se ne bi pridružili pevskemu zboru ali domači Karitas? Poskrbite pa tudi, da boste dovolj spali.


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Naša družina (15/2021). 

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Ob praznikih smo za vas pripravili e-darilo: 

pričevanje Glorie Polo: Zadela me je strela

Kliknite tukaj

Close