Energetski trg je zaradi prevladujoče vloge Rusije v dobavah tekočih in plinastih goriv v svetovnem merilu še posebej podvržen povišanim tveganjem tudi zaradi velike verjetnosti njihovih prekinitev dobav. To je tudi razlog, da so vsakršne napovedi glede posledic za energetski trg preuranjene.

Za zdaj oskrba nemotena

Predsednik EZS Marjan Eberlinc, sicer direktor Plinovodov je na seji upravnega odbora zbornice poudaril: »Oskrba z energenti iz Rusije za zdaj poteka nemoteno, sistem deluje, potrjeno je stabilno obratovanje prenosnih sistemov.« Prenos povsod ustreza nominiranim količinam (Ukrajina, Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Nemčija). Razmere v ukrajinskem prenosnem sistemu se v zadnjih dneh niso spremenile, sistem omogoča tranzitne tokove, ki so se na povezavi Ukrajina-Slovaška v dneh po začetku invazije postopoma povečevali. Severni tok obratuje na polni zmogljivosti.

Oskrba z energenti iz Rusije za zdaj poteka nemoteno, sistem deluje, potrjeno je stabilno obratovanje prenosnih sistemov. (Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije)

Zahtevne razmere se bodo nadaljevale

Upravni odbor EZS pričakuje, da se bodo zahtevne razmere v letu 2022 v povezavi z visokimi cenami energentov in surovin nadaljevale. »Prednostna obravnava bo posledično namenjena blaženju negativnih posledic visokih cen in zanesljivosti oskrbe. UO EZS ocenjuje, da bo imela nastala kriza dolgoročnejše posledice na energetskem trgu, saj se bo ta odražala tako v delovanju trga kot tudi na področju infrastrukture, ki jo bo treba nadgraditi v smeri zagotavljanja stabilne, zanesljive in cenovno konkurenčne energetske oskrbe ter čim večjega deleža lastnih virov.« Kratkoročno je treba po njihovem mnenju stabilizirati in zagotoviti stalne in zanesljive dodatne energetske vire.

Prihodnost v obnovljivih virih energije

EZS si v teh razmerah prizadeva za stabilizacijo delovanja slovenskih akterjev na področju energetike in umiritev razmer z zagotovitvijo dolgoročnih in zanesljivih virov za slovenski energetski trg. »V luči energetskega prehoda – ki pomeni prehod z energetskega sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije, naj dodamo, da bo poraba fosilnih goriv, torej nafte, plina, premoga upadala, s čimer se bo odvisnost od neevropskih dobavnih virov postopno zmanjševala.«

Pri zelenem prehodu ne smemo popustiti, čim več je treba vlagati v sončno, vetrno, geotermalno energijo ter poskrbeti za umeščanje drugega jedrskega bloka v prostor. (Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo)

Dobra priprava na naslednjo zimo

Državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo Blaž Košorok je poudaril, da se je z napadom na Ukrajino vse spremenilo, s tem pa tudi energetika. Po njegovem je treba narediti več scenarijev in se dobro pripraviti na zimo 2022/23. »Pri zelenem prehodu ne smemo popustiti, čim več je treba vlagati v sončno, vetrno, geotermalno energijo ter poskrbeti za umeščanje drugega jedrskega bloka v prostor.«