Papež Frančišek bo po navedbah 83-letnega dobitnika Nobelove nagrade za mir Adolfa Marie Pereza Esquivela dal na razpolago vatikanske dokumente za pravno obdelavo vojaške diktature v Argentini. Papež mu je dejal, da bi lahko dokumente za sodni proces priskrbela Vatikan in Argentinska škofovska konferenca, če bi bilo to potrebno in zaželjeno, je Esquivel pojasnil v pogovoru za italijanski časnik Avvenire.

Perez Esquivel se je v začetku tedna v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. Istega dne je bilo objavljeno, da je Vatikan potrdil začetek beatifikacijskega procesa za škofa Enriqueja Angelellija (1923-1976), najbolj znano žrtev argentinske vojaške diktature iz vrst katoliške Cerkve.

V obdobju vojaške diktature (1976-1983) je v Argentini po dosedanjih ocenah izginilo do 30.000 ljudi, ki so bili umorjeni, večinoma pa pred tem tudi mučeni. Še danes ni znana usoda številnih žrtev.

Kot navaja prispevek v časniku Avvenire, naj bi Vatikan privolil tudi v začetek beatifikacijskega procesa za škofa Enriqueja Angelellija. Uradno prošnjo zanj naj bi konec letošnjega aprila vložil škof argentinske škofije La Rioja, Marcelo Colombo.

Papež je borcem za državljanske pravice in žrtvam argentinske vojaške diktature že večkrat zagotovil svojo podporo pri obdelavi doslej večinoma nepojasnjenih zločinov v tem obdobju. Vatikan je pred kratkim potrdil, da želi Frančišek dokumente o argentinski vojaški diktaturi, ki jih hranijo v vatikanskih arhivih, čim prej dati na razpolago preiskovalcem. Ni pa še jasno, ali bodo na voljo vsi dokumenti naenkrat in kdo bo imel možnost vpogleda v razpoložljivo dokumentacijo.

Škof Angelelli je sodil v skupino argentinskih škofov, ki so ostro obsojali kršitve človekovih pravic v obdobju diktature. Avgusta 1976, ko se je vračal od maše za dva umorjena duhovnika, so ga izrinili s ceste; avto se je prevrnil, škof pa je umrl na kraju nesreče.

Julija 2014 sta bila 38 let po dejanju dva nekdanja vojaka obsojena na dosmrtno zaporno kazen. Sodišče je priznalo dokaze, da sta za škofovo smrt kriva nekdanji general, 87-letni Luciano Benjamin Menendez, in nekdanji viceadmiral, 82-letni Luis Fernando Estrella.

Perez Esquivel sodi med najbolj znane borce za človekove pravice v Argentini. Po vojaškem udaru leta 1976 je ustanovil organizacijo za zaščito človekovih pravic »Služba za mir in pravičnost«. Sam je leta 1977 pod vojaškim režimom 14 mesecev preživel v zaporu, kjer so ga tudi mučili. Leta 1980 je kipar, slikar in arhitekt za svoja nenasilna prizadevanja za človekove pravice prejel Nobelovo nagrado za mir.

Vir: Kathpress
Foto: splet