Pa šalo na stran, čeprav le skozi humor zdržiš, ko gledaš, kako naenkrat naši »levičarsko svobodni« politiki hodijo v Vatikan. Najprej na pogreb papeža Frančiška, nato na umestitev novega papeža. Tokrat vsaj niso poročali o protokolarnih spodrsljajih premierskega dvojca (spomnimo na delanje selfijev na pogrebu kljub prepovedi), je pa bilo svojevrstno, da je izjavo o nagovoru novega papeža po slovesni maši ob začetku pontifikata za nacionalno televizijo podal premier. Papež ga je menda prepričal, da je pot Cerkve, ki jo bo ubral, pot miru. Upajmo, da je premier slišal še druge papeževe misli, sploh uvodno, ko je dejal: »S strahom in trepetom prihajam k vam kot brat, ki želi biti služabnik vaše vere in vašega veselja ter hoditi z vami po poti ljubezni Boga, ki želi, da smo vsi združeni v eno družino.« Svet bi bil gotovo drugačen, če bi politiki, svetovni voditelji zmogli takšno ponižnost, ne pa bahave nadutosti, da vladajo in odločajo ter so pri tem nezmotljivi. Potem papežu ne bi bilo t...