Knjigo Zemljepisna imena Slovenskega Porabja je v Ljubljani 26. marca 2024 predstavil njen sourednik Matjaž Geršič. FOTO: Ivo Žajdela

Zemljepisna imena so pomembna kulturna dediščina vsakega naroda. So temeljni gradnik vseh civilizacij oziroma kultur, saj prostor polnijo s pomeni in razvijajo prostorske identitete. Zemljepisna imena v jezikih z malo govorci, kakršna je slovenščina, so pogosto ogrožena, še bolj pa to velja za zemljepisna imena narodnih manjšin, kamor spadajo tudi porabski Slovenci, najmanjša slovenska manjšina v zamejstvu.

Zemljepisna imena Slovenskega Porabja

Skrajni zahodni rob Madžarske, umeščen med Slovenijo in Avstrijo, imenujemo Slovensko Porabje. Obsega sedem naselij, kjer je prisotna uradna dvojezičnost. Zunanji simbol te dvojezičnosti so dvojezične obcestne table z imeni naselij.

Založba ZRC je objavila knjigo Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki so jo napisali Matjaž Geršič, Mojca Kumin Horvat, Erik Logar, Drago Perko in Primož Pipan.

Osrednji predmet raziskave so bila ledinska imena v Porabju. Rezultat raziskave, knjiga z zemljevidom in slovarjem, temelji na obsežnem terenskem delu in pregledu arhivskih virov. Upamo, da bodo rezultati prispevali k ohranitvi ledinskih imen v zavesti ljudi. Poleg obširne monografije je bil kot projektni rezultat objavljen tudi zemljevid ledinskih imen.

Cerkev v Števanovcih. FOTO: Ivo Žajdela

Tematski zemljevid Ledinska imena Slovenskega Porabja

Tematski zemljevid Ledinska imena Slovenskega Porabja je namenjen širši javnosti, predvsem krajevnemu prebivalstvu Slovenskega Porabja. Zemljevid je sestavljen iz kartografskega in besedilnega dela. Kartografska podlaga zemljevida je digitalni ortofoto posnetek, na njem pa so označene meje naselij v Slovenskem Porabju, ki so uradno večjezična. Mikrotoponimi (ledinska imena) na zemljevidu so zapisani v poenostavljeni narečni obliki. Besedilni del zemljevida vsebuje slovar identificiranih mikrotoponimov. V posameznem slovarskem geslu so poleg zapisa v poenostavljeni narečni obliki imena zapisana tudi v fonetični transkripciji in v knjižni obliki. Gesla vsebujejo tudi navedbe imen v arhivskih virih in morebitno poimenovalno motivacijo ali etimologijo imena, če sta poznani.

Aleš Bunta s knjigo Nietzsche in neubesedljiva misel. FOTO: Ivo Žajdela

Aleš Bunta: Nietzsche in neubesedljiva misel

Založba ZRC je izdala knjigo Aleša Bunte Nietzsche in neubesedljiva misel. To je po Uničiti nič? (2007) druga njegova knjiga o filozofiji Friedricha Nietzscheja. Motiv neubesedljive misli v Nietzschejevem delu se običajno povezuje s tematiko »večnega vračanja enakega«. Tudi v Buntovi študiji večno vračanje zavzame osrednje mesto, vendar postopoma. V prvem poglavju študija najprej obravnava motiv neubesedljivega kot tak in v navezavi na temeljno neskladje govorice in postajanja.

Misli večnega vračanja v delu Tako je govoril Zaratustra

 V drugem poglavju se je posvetil Nietzschejevemu nenavadnemu podajanju misli večnega vračanja v delu Tako je govoril Zaratustra, ki naj bi govorilo prav o večnem vračanju enakega, a o njem v običajnem pomenu sploh ne govori. Šele v tretjem poglavju se je osredinil na Nietzschejeve izvorne neobjavljene izpeljave večnega vračanja enakega ter podal razlago ontološke, epistemološke in psihološke dimenzije doktrine. V četrtem poglavju se je avtor posvetil še eni ključni Nietzschejevi temi, kritiki objektivnosti, prek katere se v petem poglavju razprava vrne k problemu tišine in neubesedljivega, vendar tokrat v kontekstu problematike filozofskega dejanja.

Aleš Bunta med predstavitvijo knjige Nietzsche in neubesedljiva misel v Ljubljani 26. marca 2024. FOTO: Ivo Žajdela

1/6