V SDS so prepričani, da je treba glede na rast deleža starajočega se prebivalstva kot razvita evropska država nujno storiti korak v smeri sistemske ureditve na področju paliativne oskrbe, ki mora biti pravočasno dostopna vsem bolnikom vseh starosti, ki jo potrebujejo, ne glede na kraj bivanja.

Le 45-odstotna realizacija

»Že nekaj let imamo določene time anesteziološko-protibolečinskih ambulant v obeh kliničnih centrih in v splošnih bolnišnicah. Zagotovljena so tudi sredstva, a iz podatkov ZZZS izhaja, da storitve niso realizirane. Lani je bil denimo za paliativno oskrbo predviden obseg v višini 16,1 milijona evrov, realiziranih storitev pa le za 7,2 milijona, kar predstavlja le 45-odstotno realizacijo,« je opozorila poslanka SDS Alenka Jeraj. Tudi za letošnje leto je predvidenih 16,1 milijona € za paliativno oskrbo.

Potrebovali bi vsaj še 8 timov

»Deluje že določeno številno mobilnih paliativnih timov po izvajalcih, a je tudi tu realizacija slaba, le 47 % planiranega obsega. Potrebovali bi vsaj še 8 timov tam, kjer še niso organizirani, tako da bi jih bilo skupaj 16. To bi pomenilo dodatne okrog 3 milijone evrov, če so seveda predvidena sredstva realno načrtovana, sicer se izkoristi to, kar ni bilo realizirano v zadnjih letih,« je izpostavila Jerajeva.

Celotno besedilo predloga Zakona o paliativni in hospic oskrbi, ki ga je podpisalo vseh 27 poslank in poslancev SDS, je dostopno TUKAJ.

Neodtujljiv element človekove pravice do zdravstvenega in socialnega varstva

Po njenem je paliativna oskrba neodtujljiv element človekove pravice do zdravstvenega in socialnega varstva, zato mora biti njegov sestavni del v družbi, izvajati se mora na vseh ravneh zdravstvenega in socialnega varstva, država pa je dolžna zagotoviti dostop do paliativne oskrbe vsem, ki jo potrebujejo in jo želijo.

Naloge, izvajalci in plačnik

Predlog zakona jasno določa naloge, izvajalce in tudi plačnika – ZZZS iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. »Paliativna oskrba se s storitvami medicinskih ukrepov, storitvami zdravstvene nege in psihosocialne podpore vključi v storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se v celoti krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,« je pojasnila Alenka Jeraj.

Potrebovali bi 5 do 6 hiš hospic z do 50 posteljami

Poslanka je tudi nakazala ureditev dejavnosti hospic hiš s statusno ureditvijo dejavnosti kot javne zdravstvene dejavnosti s financiranjem oskrbnega dne – podobno, kot se financirajo storitve negovalnih bolnišnic ali storitve v socialnovarstvenih zavodih. »Glede na število prebivalcev in v primerjavi z denimo Nemčijo bi potrebovali 5 do 6 hiš hospic z do 50 posteljami. Strošek dnevne oskrbe je v hospicu nižji od oskrbnega dne v negovalni bolnišnici,« je še poudarila Jerajeva.

Paliativna oskrba potrjuje življenje

Na novinarski konferenci je še izpostavila, da lahko paliativna oskrba – na ureditev tega področja opozarjajo domala vsi nasprotniki predlaganega »evtanazijskega« zakona – pozitivno vpliva na potek bolezni, ne pospešuje niti ne zavlačuje smrti, potrjuje življenje in prepoznava umiranje kot naraven proces. Celotno besedilo predloga Zakona o paliativni in hospic oskrbi, ki ga je podpisalo vseh 27 poslank in poslancev SDS, je dostopno TUKAJ.