Zapri
Iskanje

Poslovil se je Jože Bertoncelj (1925-2016)

Za vas piše:
K. H.
Objava: 05. 04. 2016 / 18:49
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:28
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Poslovil se je Jože Bertoncelj (1925-2016)

Poslovil se je Jože Bertoncelj (1925-2016)
Umrl je duhovnik Jože Bertoncelj, prvi urednik Mavrice, priznan katehet, dolgoletni župnik v župniji Koseze.
V torek, 5. aprila, se je poslovil v večnost duhovnik Jože Bertoncelj, dolgoletni župnik in duhovni pomočnik v ljubljanski župniji Koseze. V spominu številnih generacij bo ostal zapisan kot urednik otroške revija Mavrica, urejal jo je dobrega četrt stoletja.


(foto Matevž Trdan)

Rodil se 5. Julija 1925 v Kovorju. Med drugo svetovno vojno je bil s sošolci celovške klasične gimnazije izseljen v Normandijo, po vrnitvi ob koncu vojne se je vpisal na študij na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Po štirih semestrih študija, ko je s profesorji, kot se je večkrat pošalil, »tehnološke stvari obdeloval teološko«, ga je med molitvijo Kristus poklical za svojega duhovnika. Po mašniškem posvečenju na praznik sv. Petra in Pavla 1951 je bil najprej kaplan v Kranju, zatem še Črnomlju in ljubljanskem Trnovem. Po desetih letih kaplanovanja je postal župnik v novoustanovljeni župniji Koseze. Ker župnija še ni imela prostorov za bivanje duhovnika ne za verouk, je generalni vikar Jožef Pogačnik prosil Bertoncljevo mamo, če bi sin lahko spet bival pri njej. Bertoncljevi starši – oče je takrat že umrl – so se namreč iz rodnega Kovorja na Gorenjskem po upokojitvi preselili v Koseze. V »domači« hiši, nedaleč od koseške cerkve je bival tudi potem, ko so zgradili novo župnišče.

Že kot kaplan je bil pravi magnet za otroke, mlade in starše in zato trn v peti tedanji oblasti. V Kranju so mu na vrata župnišča obesili bombo, ki po božji previdnosti, kot je večkrat povedal, ni eksplodirala; tudi v Črnomlju in Trnovem je dobival grožnje, naj preneha s katehezami ali izgine, sicer ga čaka gotova smrt. Glas o tem, da koseški župnik zbira okrog sebe gruče otrok iz domače in podutiške župnije, da je prvi začel z veroukom za predšolske otroke, da je pravi misijonar, ki oznanja »s srcem in dlanmi, nikoli s pestmi«, je prišel tudi do glavnega urednika Družine, ki je želel dati v časopisu kotiček tudi otrokom. Bertoncelj je ponudbo, da bi to urejal on, z veseljem sprejel. Kotiček na četrtini strani se je širil in ko so otrokom mesečno odmerili dve strani v prilogi, je rubrika dobila tudi ime: Malim. Iz rubrike se je razvila samostojna revija Mavrica, prva številka je izšla leta 1970. Urejal jo je do leta 1996. Navadno je svoje članke podpisoval s psevdonimom »trpeči Job«. K »urejanju« pa je po Bertoncljevo spadalo tudi obiskovanje veroučencev na veroučnih šolah, spodbujanje otrok in staršev k sodelovanju, zbiranje otrok v t. i. mavričnih jatah, nagrajevanje najboljših izdelkov, organiziranje mavričnih romanj … Ob rednem delu župnika v Kosezah in kateheta je z Mavrico prekrižaril vso Slovenijo. Ob koncu veroučnega leta je otroke, katehete in starše povabil na Mavrična romanja na Brezje.

Od leta 1997 je bil Jože Bertoncelj v župniji Koseze duhovni pomočnik. Še do leta 2008 je poučeval verouk in poleg rednega maševanja, spovedovanja in druge pomoči župniku po ulicah ljubljanskih Kosez »misijonaril«na kolesu. »Vožnjo na kolesu izkoristim za molitev. Če grem peš, me ljudje veliko ustavljajo, želijo se pogovarjati. Vsak dan, če je le mogoče, se peljem v smeri Polhovega Gradca in se pokorim,« je povedal za Družino. Obiskoval je bolne, jih poslušal, tolažil, prinesel Jezusa v podobi kruha. Ko so ga ljudje spraševali, zakaj tako divja s kolesom, jim z nasmehom odgovoril: »Da satanu uidem!«

Jožeta Bertonclja, zavzetega, navdušenega kateheta, ki je oznanjal z žarom svoje biti in hkrati temeljito študiral ter pri svojem poučevanju upošteval dognanja katehetske, pedagoške, psihološke in teološke znanosti, bil vodilni v ekipi takratnih slovenskih katehetov in sodeloval pri pokoncilski prenovi verouka je leta 2009 Društvo katoliških pedagogov Slovenije nagradilo s Slomškovim priznanjem.

Po bolezni je v 91. letu starosti umrl v duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani. Pogreb bo v petek, 8. aprila, predvidoma ob 13. uri.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
39,90€ Poglej izdelek: Pot v samoslovenstvo
Nalaganje
Nazaj na vrh