Od leta 2003 se je nepogrešljivo vrasel v uredništvo Cerkvenega glasbenika, najstarejše glasbene revije slovenskih cerkvenih glasbenikov. Kot odgovorni urednik je sodeloval deset let, za tem pa s še bistveno več vloženega časa ostal član uredništva. Praktično vsako številko in vsake note, ki ste jih potem bralci dobili v roke, je pred izdajo natančno prebral, pregledal in dobrodošlo in dobronamerno vnesel še drobne redakcijske popravke, ki smo jih pred njim spregledali.

Kako močan je bil njegov vpliv na uredniško politiko in vsebino, bomo seveda spoznavali šele za njim, ko bomo skušali sešteti množico zaslug na vseh področjih delovanja.

Zaradi takšnih Tomažev, kakršen je bil Tomaž, v preteklih desetletjih ni bila bistveno bolj kvalitetna in mnogo lepša le revija Cerkveni glasbenik, ampak tudi cerkvena in vsa ostala zborovska glasba.

Lani je prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) za življenjsko delo. V utemeljitvi nagrade so ob tem zapisali, da je Faganel »ena izmed najpomembnejših osebnosti slovenskega zborovstva«.

Po lanskem prejemu nagrade za življenjsko delo se je z njim pogovarjala novinarka Družine Tadeja Petrovčič Jerina. Pogovor lahko preberete TUKAJ. 

Pomembno področje delovanja Tomaža Faganel je predstavljala cerkvena glasba, ki jo je soustvarjal od gimnazijskih let, ko je pri ljubljanskih frančiškanih začel prepevati v zboru in prvič sedel za orgle. Te so poleg muzikologije postale njegova druga študijska izbira, ki jo je pozneje dopolnil še s tretjo, študijem dirigiranja.  

Poučeval je v pisani pedagoški vertikali. Kot sodelavec Muzikološkega inštituta ZRC SAZU (1986–2008) se je osredotočal na raziskovanje starejše slovenske glasbe, predaval in objavljal. Sodeloval je pri kritičnih izdajah slovenske glasbene dediščine, tudi kot urednik Monumenta artis musicae Sloveniae. Kot poznavalec slovenske cerkvene zborovske glasbe je 12 let urejal revijo Cerkveni glasbenik in sodeloval z revijo Naši zbori. 12 let je bil sodelavec Orglarske šole sv. Jožefa v Celju. Po oživitvi Slovenskega Cecilijinega društva leta 1996 je bil dva mandata njegov predsednik.

Vodil je različne zbore, več sezon APZ sv. Cecilije, pozneje Ljubljanski oktet, nato 15 let APZ France Prešeren Kranj, zbor Slovenicum/Chorus N'omen, sodeloval z zboroma RTVS in Slovenske filharmonije ter 16 let vodil Mešani zbor sv. Antona Padovanskega v župniji Ljubljana Vič. Tesno je bil povezan s švedsko zborovsko sceno in z nemško vokalno skupino Singer Pur, ki je posnela tri zgoščenke s 100 latinskimi posvetnimi pesmimi velikana renesančne glasbe, Kranjca Jakoba Handla – Gallusa.