V Carigradu se je včeraj zaključilo dvodnevno zasedanje prvega svetovnega človekoljubnega vrha, ki so se ga udeležili med drugim nekateri visoki vatikanski predstavniki. Udeležence dogodka je pozdravil tudi papež Frančišek, v njegovem imenu je sporočilo prebral vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin.



V besedilu, naslovljenem na glavnega tajnika Združenih narodov Ban Ki Moona, je sveti oče izrazil upanje, da bodo prizadevanja vseh udeležencev zasedanja lahko dejansko pripomogla k ublažitvi trpljenja več milijonov ljudi, tako da se bodo sadovi vrha pokazali preko odkrite solidarnosti in resničnega ter globokega spoštovanja pravic in dostojanstva tistih, ki trpijo zaradi sporov, nasilja, preganjanja in naravnih katastrof. Po papeževih besedah so žrtve predvsem najšibkejši, ki živijo v pogojih siromaštva in izkoriščanja.

Ne moremo zanikati, da rešitev sporov danes preprečuje preveč interesov ter da vojne, gospodarske in geopolitične strategije premikajo osebe in narode ter vsiljujejo boga denarja, boga oblasti. Istočasno so humanitarna prizadevanja pogosto pogojena s komercialnimi in z ideološkimi dajatvami.

Zato je danes potrebna prenovljena zavezanost za varovanje vsake osebe v njenem vsakdanjem življenju in za zaščito njenega dostojanstva in človekovih pravic, varnosti in vseh potreb. Obenem je nujno obvarovati svobodo in kulturno ter družbeno istovetnost narodov, pa ne na način, s katerim bi to pripeljalo v zaprtost, temveč nasprotno, da bi pospeševalo sodelovanje, dialog in predvsem mir.

Če ne želimo nikogar pustiti zadaj in si prizadevamo storiti vse, kar je v naši moči, to od nas zahteva, da se ne vdamo, da prevzamemo odgovornost za odločitve in dejanja v odnosu do žrtev. Papež je v sporočilu tudi poudaril, da moramo to najprej storiti osebno, nato pa še skupaj. Moči in delovanje moramo usklajevati v medsebojnem spoštovanju različnih sposobnosti in sektorjev pristojnosti, brez razlikovanja in s sprejemanjem. »Z drugimi besedami: ne sme biti družine brez doma, begunca brez sprejema, osebe brez dostojanstva, ranjenca brez zdravljenja, otroka brez otroštva, mladega fanta ali dekleta brez prihodnosti, ostarelega brez spodobne starosti.«

Papeževo sporočilo se je nadaljevalo s priznanjem dela tistih, ki služijo bližnjemu in prispevajo k lajšanju trpljenja žrtev vojn in nesreč, beguncev; tistih, ki skrbijo za družbo, predvsem preko pogumnih odločitev za mir, spoštovanje, sanacijo, odpuščanje. Na ta način se namreč rešujejo življenja oseb. »Ne ljubi se konceptov, ne ljubi se idej; ljubijo se osebe. Darovanje sebe, pristna podaritev sebe, izvira iz ljubezni do moških in žensk, otrok in ostarelih, narodov in skupnosti … obrazov, tistih obrazov in imen, ki napolnjujejo naša srca.«

Sveti oče je zaključil s predlogom izziva: »Poslušajmo krik žrtev in tistih, ki trpijo. Dopustimo, da nam dajo lekcijo človečnosti. Spremenimo naše življenjske sloge, politike, gospodarske izbire, vedenje in drže kulturne vzvišenosti.« Če se bomo učili od žrtev in vseh, ki trpijo, bomo sposobni zgraditi bolj človeški svet.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / Reuters