Foto: spletna stran slovenskega Marijinega narodnega središča na Brezjah

Morda se vam ob besedi »jaslice« pred očmi prikaže sveta družina z Jezuščkom, vendar pa se izraz uporablja za vsako upodobitev evangeljskih dogodkov, da bi jih lažje razumeli. Božične so seveda najbolj razširjene, poznamo pa tudi pasijonske, velikonočne, binkoštne jaslice in druge.

Prve znane pasijonske jaslice datirajo v 18. stoletje, zdaj jih upodabljajo predvsem na nemško govorečem območju (Avstrija, Bavarska, Tirolska). Pri nas jih vidimo redko, letos na ogled vabijo v baziliko Marije Pomagaj na Brezje.

»Jaslice, kot vidna upodobitev dogodka, ki je pomemben za človekovo razumevanje nadnaravnega posega Boga v svet in v naše življenje, so predstavitev razodetja Božje stvariteljske in odrešenjske ljubezni,« so zapisali na spletni strani brezjanskega Marijinega središča. »Vsak človek po svoji naravi teži po čim bolj nazornem in otipljivem doživljanju pomembnih dogodkov iz njegove preteklosti in sedanjosti, s tem v zvezi pa hrepeni po nazornem prikazu najvažnejših dogodkov iz zgodovine odrešenja. Posebej to velja za prikaz Gospodovega rojstva, trpljenja, smrti in vstajenja.«

Pasijonske jaslice v baziliki Marije Pomagaj so delo jasličnega mojstra Walterja Govekarja iz Celovca na Avstrijskem Koroškem. Običajno jih postavijo v Muzej jaslic Brezje, za letošnji postni čas pa so jih prestavili v baziliko Marije Pomagaj.

Ponovna obuditev pasijonskih jaslic



Za postavljanje pasijonskih jaslic so se leta 2017 zavzeli v Društvu ljubiteljev jaslic Slovenije, kjer so bili člani društva in tudi drugi povabljeni k oživljanju in širjenju pasijonskih jaslic. Pozivu se je takrat odzval rezbarja samouk Dušan Knehtl iz Zgornje Kungote.

Vir: spletna stran slovenskega Marijinega narodnega središča na Brezjah, arhiv Družine, Jože Potrpin