Kulinarično izročilo tovrstnih jedi je izjemno bogato. Pri spletnem portalu CNA so zbrali nekaj najznačilnejših:

Tri luknje v prestah predstavljajo Sveto Trojico. FOTO: Pixabay

Nemčija, Luksemburg, Francija in Belgija

Znamenite preste, preprosto krušno pecivo iz soli, kvasa, moke in vode, so značilne za več evropskih držav. Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga hranijo v Vatikanski knjižnici, naj bi si to obliko peciva v zgodnjem srednjem veku izmislil italijanski menih, in sicer kot izrecno postno hrano.

Oblika peciva, ki naj bi katoličanom pomagala preživeti postni čas v molitvi in preprostosti, spominja na roke, sklenjene v molitvi, tri luknje v pecivu pa predstavljajo Sveto Trojico.

Vroče žemljice s križem v postnem času in velikem tednu jedo v Angliji in v državah Skupnosti narodov. FOTO: FB/NT

Združeno kraljestvo, Avstralija in Nova Zelandija

Vroče žemljice s križem (Hot Cross Buns) naj bi revnim angleškim katoličanom delili na veliki petek med 12. in 14. stoletjem. Danes te sladko začinjene žemljice v postnem času in velikem tednu jedo v Angliji in v državah Skupnosti narodov (Commonwealth), kot sta Avstralija in Nova Zelandija.

Sodeč po nekaterih zgodovinskih zapisih so žemljice, tradicionalno pripravljene iz moke, jajc, kvasa in rozin ter začinjene s kardamomom, starodavnega poganskega izvora, drugi zapisi pa namigujejo, da so srednjeveški menihi recept »pokristjanili« tako, da so žemljice okrasili s križi, ki ponazarjajo križanje, in uporabili različne začimbe, ki simbolno predstavljajo Jezusov pogreb.

Kwareżimal je sladko pecivo iz mandljeve paste, medu in pomarančne lupine. FOTO: Muesse/Wikipedia

Malta

Kwareżimal je sladko pecivo iz mandljeve paste, medu in pomarančne lupine. Ime izhaja iz latinske besede »Quadragesima« in pomeni »40 dni posta«.

To postno slaščico med drugim dobijo otroci, ki se odpravijo na enodnevno romanje po 14 cerkvah, med katerim se spominjajo 14 postaj križevega pota.

»Apostolski obročki« so povezani z dogajanjem velikega četrtka. FOTO: Wikimedia Commons/Kikku33, CC BY-SA 4.0 

Qaghaq tal-appostli ali »apostolski obročki« so sladko-slani, nekvašeni hlebčki kruha, obloženi z mandlji in potreseni s sezamovimi semeni, jedo pa jih na veliki četrtek.

Pecivo je povezano z dogajanjem velikega četrtka, ko je Jezus svoje apostole imenoval za duhovnike ter uvedel evharistijo in obhajanje svete maše.

Zenkoul libanonske družine jedo v postnem času in na veliki petek. FOTO: FB/The Art of Armenian and Middle-Eastern Cooking

Libanon

Zenkoul, jed iz bulgurjevih ali bučnih kroglic s čičeriko, rižem, česnom, čebulo in melaso iz granatnih jabolk, libanonske družine jedo v postnem času in na veliki petek.

Nekatere družine v svoj »zenkoul« namesto limoninega soka dodajo kis, kar spominja na evangeljski odlomek, ko Jezus pred smrtjo na križu reče rimskim vojakom: »Žejen sem« (prim. Jn 19,28) in izpolni prerokbo: »Za mojo žejo so me napajali s kisom« (prim. Ps 69,22).

Najznačilnejša sestavina Kristusove pojedine je akoub, trnata rastlina, ki se spomladi obilno razraste. FOTO: Wikipedia

Irak

Kristusova pojedina je tradicionalna jed, ki jo v iraških vaseh verniki skupaj jedo na veliki petek. Pripravljena je iz pšenice habbiyeh, več vrst žita ter različnih vrst fižola in stročnic, najznačilnejša sestavina jedi pa je akoub, trnata rastlina, ki se spomladi obilno razraste.

Kristusova pojedina je pravzaprav juha, saj se vse sestavine premeša z malo vode in nato počasi kuha, ko so dovolj mehke, pa jih pretlačijo in postrežejo.

Nekateri iraški kristjani težavno pripravo jedi – predvsem pri odstranjevanju trnja z akouba – razumejo kot obliko soudeležbe pri Jezusovem trpljenju. Trnata rastlina simbolno predstavlja tudi trnjevo krono, ki jo je imel Jezus na glavi, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt.

Capirotada je različica kruhovega narastka. FOTO: Alejandro Lugo/Wikipedia

Mehika

Capirotada, ki spominja na kruhov narastek, je poslastica, ki jo na postne petke postrežejo v številnih mehiških družinah. Čeprav se recepti od družine do družine razlikujejo, imajo tradicionalne sladke in slane sestavine bogato versko simboliko, povezano z Jezusovim križanjem.

Žemljice, ki se uporabljajo za pripravo te jedi, predstavljajo Kristusovo telo; med ali sirup iz trsnega sladkorja je simbol za Kristusovo kri; cele nageljnove žbice ali klinčki predstavljajo žeblje, s katerimi so Jezusovo telo pribili na križ; cimetove palčke so simbol za leseni križ; preliv iz topljenega sira pa predstavlja prt, v katerega je bilo v grobu ovito Jezusovo mrtvo telo.

Agua fresca je pijača iz negazirane vode, svežega sadja po izbiri, sladkorja, ovsa in drugih žit, semen ter cvetličnih čajev. FOTO: ProtoplasmaKid/Wikipedia

Agua fresca je pijača iz negazirane vode, svežega sadja po izbiri, sladkorja, ovsa in drugih žit, semen ter cvetličnih čajev: družine v Oaxaci jo pripravijo na veliki petek in postrežejo mimoidočim. Čeprav to ni izključno postni napitek, pa je izročilo velikega petka priložnost, da družine v Oaxaci z nudenjem pijače mimoidočim potešijo Jezusovo žejo na poti v Jeruzalem, tako kot Samarijanka pri vodnjaku (prim. Jn 4,4-42).

Ribja juha naj bi predstavljala Jezusa in njegovih dvanajst apostolov pri zadnji večerji. FOTO: Agencia de Noticias Andes/Wikipedia

Fanesca, ribja juha, ki jo jedo v postnem času in velikem tednu, je pripravljena iz trske ter 12 vrst fižola in stročnic: predstavljala naj bi Jezusa in njegovih dvanajst apostolov pri zadnji večerji.

Verski pomen te jedi sega v 16. stoletje in naj bi bil povezan s samostanom v ekvadorskem Quitu, iz obdobja španske kolonizacije Amerike.

Nekatere družine to jed, običajno za kosilo, pripravljajo skupaj, kot duhovno pripravo na prihajajoče praznike: ob skupni molitvi pripravijo ribe in olupijo številne vrste fižola in stročnic ter ob tem premišljujejo o zadnji večerji, nekaj ur pred začetkom Jezusovega trpljenja v vrtu Getsemani.