Papež Frančišek je včeraj popoldne z bogoslužjem pepelnične srede na rimskem griču Aventin katoliško Cerkev uvedel v letošnji postni čas. Slovesnost se je tradicionalno začela z molitvijo in procesijo od benediktinske cerkve sv. Anzelma do bližnje bazilike sv. Sabine, ki je zaupana v oskrbo redu dominikancev, tam pa je sveti oče opravil tudi obred pepeljenja. V nagovoru je v ospredje znova postavil usmiljenje. »Postni čas je pot: vodi nas do zmage usmiljenja nad vsem, kar nas poskuša zatirati ali nas pripraviti do nečesa, kar ni v skladu z našim dostojanstvom Božjih otrok. Postni čas je pot od sužnosti do svobode, od trpljenja do radosti, od smrti do življenja.«

Pepel je znamenje človekove minljivosti, kajti »vzeti smo bili iz zemlje«, kot pravi obrednik. »Prah smo. Res je, toda smo prah v ljubečih Božjih rokah, ki je v vsakega izmed nas dahnil svojega duha življenja in želi to početi tudi v prihodnje. Še naprej nam želi podarjati dih življenja, ki nas osvobaja drugih dihov: zadušljivosti, ki jo povzroča naša sebičnost, naše bedne ambicije in molčeča brezbrižnost, zadušljivosti, ki zaduši duha, omeji obzorje in omrtviči utrip srca.« Božji dih življenja nas osvobodi tiste zadušljivosti, ki se je pogosto ne zavedamo in ki smo se je celo navadili, je pojasnil papež.

Postni čas je čas, da rečemo »ne«, da »ne zadušimo svojega duha« zaradi onesnaženja, ki sta ga povzročila brezbrižnost in malomarnost mišljenja, »da me življenje drugega ne zadeva«. Postni čas pomeni reči »ne« zastrupljujočemu onesnaževanju praznih in nesmiselnih besed, surovi in nagli kritiki, vse preveč preprostim receptom, s katerimi naj bi si le pomirili vest in dobili občutek, da je vse v najlepšem redu.

Postni čas pa je tudi čas, da rečemo »ne« zadušljivosti, ki se porodi iz napačno razumljene notranjosti, ki izključuje in želi priti do Boga z izogibanjem Kristusovim ranam, navzočim v ranah lastnih bratov, je še dejal sveti oče.

Poudaril je, da je post čas, ko lahko »znova zadihamo«: »To ni čas, da bi si raztrgali oblačila pred zlom, ki nas obdaja, ampak prej, da v svojem življenju pripravimo prostor za vse dobro, ki ga lahko naredimo, tako da se odrečemo vsemu, kar nas osami, nas zapira in nas ohromi.« Postni čas, je zaključil Frančišek, je čas sočutja.

Vir: Kathpress / RV
Foto: splet