Njegovo sporočilo je jasno, poročajo vatikanski mediji: evangelij ni abstraktna teorija, temveč sila, ki mora preoblikovati konkretno življenje.

V času, ko »grmenje vojn« pogosto preglasi tiho rast dobrega, nas pridigar papeške hiše vabi, da znova odkrijemo »ponižno moč ljubezni«. Od prvega petka v marcu do začetka velikega tedna bo vsak petek premišljeval o temah, kot so svoboda, upanje, bratstvo in poslanstvo.

Poti do miru so počasne: odvisne so od src, ki so pripravljena sprejeti logiko križa.

Frančišek Asiški kot vodilo

Za Pasolinija je bila izbira teme 800. obletnice smrti svetnika malodane neizogibna. »Asiški ubožec bi nam moral služiti kot konkretna pot spreobrnjenja in evangeljskega življenja,« pojasnjuje papeški pridigar. Glede na trenutne globalne napetosti poudarja, da krščansko upanje vedno nosi znamenje križa: »Obenem je sijoče in krhko.« Bog se je odločil, da bo svet upravljal z ljubeznijo in se zlu zoperstavljal izključno z močjo dobrega: »Zato so poti do miru počasne: odvisne so od src, ki so pripravljena sprejeti logiko križa.«

Ko se evangelij resnično dotakne ljudi, takoj spremeni način njihovega življenja – in s tem tudi svet.

Vera ni teorija

Pasolini kritično ocenjuje ločevanje vere od resničnosti. »Le abstrakten pogled na vero si lahko zamisli ločitev med evangelijem in konkretnim življenjem,« zatrjuje p. Roberto. Takšno krščanstvo je skrčeno zgolj na teorijo ali nekakšen nedosegljiv ideal. Ko pa se evangelij resnično dotakne ljudi, takoj spremeni način njihovega življenja – in s tem tudi svet.

Nasilje nastane tam, kjer ljudje govorijo, ne da bi poslušali, ali kjer se besede uporabljajo le za samouveljavitev.

Jezikovna razorožitev proti nasilju

Poleg vojaškega nasilja Pasolini obravnava tudi naraščajoče besedno napadalnost. Že papež Leon XIV. v letošnji postni poslanici vernike poziva, naj se »postijo« od besed, ki bližnjega prizadenejo. Za Pasolinija »jezikovna razorožitev« pomeni več kot le izogibanje določenim izrazom. Nasilje nastane tam, kjer ljudje govorijo, ne da bi poslušali, ali kjer se besede uporabljajo le za samouveljavitev.

»Nasilni smo, ko trdimo, da poznamo drugo osebo, ne da bi razumeli njene motive,« opozarja pridigar. Prava besedna razorožitev izhaja iz pripravljenosti za naporen dialog in gradnjo spoštljivih odnosov na enakopravni osnovi.

 Življenje, spravljeno z Bogom, takoj postane bolj človeško, preprostejše in bolj bratsko.

Bog, ki biva v življenju

Sv. Frančišek za Pasolinija zato ostaja tako pomemben, ker nas na skrajne načine spominja, da Bog živi in lahko biva v človekovem življenju. V času, ko krščanstvu grozi, da se bo izrodilo v zgolj nekakšna moralna prizadevanja ali etične posledice, nas Frančišek popelje nazaj k bistvu: »Njegova pomembnost ni odvisna od praznovanj, temveč od njegove sposobnosti, da pokaže, kako življenje, spravljeno z Bogom, takoj postane bolj človeško, preprostejše in bolj bratsko.«