Škofovskega posvečenja v zagrebški stolnici Marijinega vnebovzetja ter sv. Štefana in Ladislava, osrednji in največji hrvaški nadškofijski cerkvi in največjem svetišču na Hrvaškem, so se udeležili tudi Markovi sorodniki iz Slovenije, njegove sestrične in bratranci z družinami.

Irena Pavčič in njena sestra Alenka z bratrancem Markom, novim zagrebškim pomožnim škofom. FOTO: osebni arhiv

»Težko je z besedami opisati, kako slavnostno, veličastno in polno emocij je bilo,« nam je poleg fotografij nekaj prvih vtisov posredovala Markova sestrična Irena:

»Zagrebška katedrala sprejme omejeno število ljudi, zato marsikdo slavja ni mogel spremljati znotraj stolnice, kjer je včeraj vladal poseben protokol. Na posvetitev so prišli kardinali, nadškofje, nunciji in škofje iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Kosova, Makedonije, Slovenije, Srbije in Ukrajine. Prišle so redovnice, duhovniki in drugi predstavniki Katoliške Cerkve ter drugi predstavniki države in civilnih inštitucij. Prišli so sorodniki, prijatelji in vsi, ki so oba duhovnika spremljali in podpirali na njuni življenjski poti. Na vhodu v cerkev smo opazili v narodne noše oblečene predstavnike iz Samobora, od koder prihaja msgr. Vlado Razum.

Marko Kovač med obredom škofovskega posvečenja. FOTO: Zagrebška nadškofija

Več besed je tokrat namenjenih msgr. Marku Kovaču, zagrebškemu pomožnemu škofu slovenskih korenin, ki se je kot sin slovenskih staršev pred petinštiridesetimi leti rodil v Zagrebu in pozneje nadaljeval svojo izobraževalno pot najprej v Zagrebu, nato pa v Vatikanu in Benetkah. Marko ima sicer 45 let, vendar je zelo mladosten: kadar je v civilnih oblačilih in na rolki, daje vtis študenta. Je doslej eden najmlajših posvečenih škofov, papež Leon XIV. pa ga je za ta položaj izbral zaradi njegove izjemne karizme, predanosti in skromnosti. Marko odseva posebno mirnost in ko si v njegovi bližini, čutiš in razumeš, zakaj ga je Bog izbral za duhovnika.«

Markovo rojstvo je zaradi družinske zgodbe posebne vrste čudež, zato so mu, ko je bil majhen, govorili, da je »Božji otrok«.

Fotografije sestrične Irene:

Po besedah sestrične Irene je bilo Markovo rojstvo zaradi družinske zgodbe posebne vrste čudež, zato so mu, ko je bil majhen, govorili, da je »Božji otrok«: »Tako družina kot vsi zbrani v katedrali, zunaj nje in tisti, ki so slovesnost spremljali pred televizijskimi zasloni, smo na Marka izjemno ponosni. In vsi lahko mirno zatrdimo, da je bilo Markovo posvečenje prava izbira, dana od Boga. Markova starša, Ana in Stanislav, ter Markova sestra Marija pa so posvečenje spremljali iz nebes. Zagotovo so prav oni najbolj ponosni na svojega Marka.«

Fotografije Zagrebške nadškofije:

Celotno slovesnost je z neposrednim TV prenosom snemala in predvajala hrvaška nacionalna televizija, še vedno pa si jo je mogoče ogledati na drugem programu hrvaške televizije (HTV 2).