Vladni urad za verske skupnosti je danes na medije naslovil vabilo za 53. posvet predstavnikov verskih skupnosti, ki bodo v sredo, 24. novembra, v vladnih prostorih prisluhnili predstavitvi rezultatov dosedanje javne razprave o izhodiščih za pripravo nove zakonodaje s področja verske svobode in verskih skupnosti, sledila pa bo razprava.

Kot je znano, je urad pod vodstvom direktorja Aleša Guliča, sprožil postopek, ki naj bi pripeljal do novega zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih. V ta namen je objavil izhodiščne teze za morebitno pripravo tega zakona, do 15. novembra je sprejemal pripombe in predloge zainteresirane javnosti, istega dne pa je priredil tudi javno tribuno o novi verski zakonodaji, ki pa se je v velikem delu sprevrgla v kritiziranje največje Cerkev pri nas, tj. katoliške Cerkve.

Njen predstavnik dr. Andrej Saje je na tribuni predstavil odklonilno stališče do radikalnega spreminjanja veljavnega zakona o verski svobodi. Po njegovih besedah izhodiščne teze nimajo strokovne podlage v aprilski odločbi o oceni ustavnosti tega zakona, na katero se sicer redno sklicujejo pobudniki zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo posamezne določbe zgolj v petih od 36. členov zakona o verski svobodi, ki zadevajo pogoje za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti (število članov, čas delovanja) in zaposlovanje duhovnikov v zaporih in bolnišnicah. Ustavno sodišče je tako zakonodajalca napotilo zgolj k ureditvi teh dveh področij.

Izhodišča zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih (ZVSS) so, kot je 15. novembra dejal dr. Saje, v nasprotju s konceptom verske svobode, kot ga pozna slovenska ustava in ga opredeljuje že omenjena odločba ustavnega sodišča. Svoboda vere namreč »poleg pozitivnega in negativnega vsebuje tudi individualni in kolektivni vidik. ZVSS pa se omejuje samo na kolektivni vidik, s čimer bo področje verske svobode podnormirano oz. bo na navedenem področju nastala pravna praznina«.

Za katoliško Cerkev so vprašljive še druge predlagane usmeritve: preveliko naslanjanje morebitnega novega verskega zakona na zakon o društvih; obravnavanje cerkva in verskih skupnosti ter široke palete svetovnonazorskih združenj pod isto zakonsko streho, kar bi pomenilo znižanje ravni pravnega varstva verskih skupnosti; delno umeščanje cerkva in drugih verskih skupnosti med organizacije za opravljanje pridobitne dejavnosti, kar je v nasprotju z njihovo naravo in poslanstvom in kar lahko na trg gospodarskih družb vnaša nepreglednost in povečanje možnosti zlorab pravne osebe cerkva in drugih verskih skupnosti za kazniva dejanja s področja gospodarstva in tudi nacionalne varnosti (npr. financiranje terorizma).

Odklonilno stališče katoliške Cerkve do korenitega spreminjana veljavnega verskega zakona, je torej znano, jasno pa je bilo opredeljeno že v skupni izjavi Sveta krščanskih Cerkva Slovenije, v katerem so povezane katoliška, evangeličanska in srbska pravoslana Cerkev, in Islamske skupnosti v Sloveniji. Kot so prepričani podpisniki izjave (nadškof dr. Anton Stres, škof mag. Geza Erniša, protojerej Peran Bošković in mufti dr. Nedžad Grabus) ne vidijo nobenega razloga za pisanje novega zakona o verski svobodi: ne ustavnopravnega, saj je ustavno sodišče presodilo, da je sedanji zakon razen v dveh nebistvenih določil skladen z ustavo, ne s stališča »uporabnikov«, saj je velika večina Cerkva in verskih skupnosti izrazila zadovoljstvo z obstoječim, sodobnim zakonom, ki je bil komaj sprejet, pa ga sedanje vodstvo urada za verske skupnosti (UVS) želi vnovič spremeniti.
»Po eni strani ni nobene potrebe po novem zakonu in so izhodišča UVS za novi zakon mestoma celo v nasprotju z ustavnopravnim konceptom verske svobode, po drugi strani pa ta namera lahko vodi k novi politični instrumentalizaciji religije in Cerkva, zato namero o pripravi novega zakona odločno odklanjamo. Predlagamo, da se obstoječi zakon popravi samo v obsegu in členih, kakor zahteva Ustavno sodišče Republike Slovenije,« beremo v izjavi, objavljeni v torek, 9. novembra. Svet krščanskih Cerkva skupaj z Islamsko skupnostjo z njo »terja stabilen pravni položaj in uresničitev pravice do pravne varnosti, česar pa nenehno spreminjanje temeljnega zakona, ki opredeljuje izvajanje ene najpomembnejših človekovih pravic, tj. pravice do verske svobode v vseh njenih štirih razsežnostih: individualni in kolektivni, zasebni in javni, nikakor ne zagotavlja. Odločno odklanjamo politizacijo vere in Cerkva, ki bi jo parlamentarno obravnavanje predvidenega novega zakona dve leti pred državnozborskimi volitvami zagotovo vnovič spodbudilo«.

V takem okviru je dozorela danes sporočena odločitev, da katoliška Cerkev v javnih razpravah na temo sprememb zakona o verski svobodi ne bo (več) sodelovala, in tako njenega predstavnika na sredin posvet ne bo, saj »menimo, da bi javnost udeležbo predstavnikov katoliške Cerkve na posvetu lahko razumela kot podporo pripravi nove zakonodaje, obenem pa tudi kot strinjanje s stališči, da je veljavni zakon o verski svobodi nezadosten,« beremo v izjavi, ki jo je podpisal nadškof dr. Anton Stres, predsednik Slovenske škofovske konference. V izjavi je še poudarjeno, da »izhodišča in napoved nove zakonodaje o verskih in svetovnonazorskih skupnostih razumemo kot instrumentalizacijo vere in Cerkve v politične namene, zato na omenjenem posvetu kot tudi v drugih javnih razpravah na to temo ne nameravamo sodelovati.«

Na fotografiji: dr. Andrej Saje v pogovoru z novinarko Večera Vanesso Čokl ob robu tribune, ki jo je 15. novembra o morebitnem novem verskem zakonu priredil urad za verske skupnosti