Paroh pravoslavne cerkve v Mariboru Savo Kosojević je povedal, so objekt nedavno prepisali v svoje lastništvo, zato so se odločili za posvetitev, s čimer je tudi uradno dobil status cerkve.

Slovesnosti sta se med drugimi udeležila ministrica za kulturo Asta Vrečko in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. FOTO: Gregor Mlakar/STA

Dogodki ob posvetitvi so se začeli že v soboto z večerno molitvijo in duhovno akademijo, danes zjutraj pa sta potekali procesija in sveta maša, je poročala STA. Hram sv. Cirila in Metoda je posvetil patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirij, kar si v Mariboru štejejo v veliko čast.

»To je zgodovinski trenutek za Maribor, da ga obišče patriarh,« je poudaril Kosojević in dodal, da se je po njihovih informacijah patriarh v Mariboru nazadnje ustavil leta 1930. Tedaj ni imel nobenega bogoslužja, temveč menda le sestanek s katoliškim nadškofom.

Patriarh Porfirij je po posvetitvi cerkve v izjavi za medije povedal, da je za srbsko pravoslavno cerkev odprtje hrama v Mariboru velikega pomena, predvsem zato, ker gre za prvo posvetitev takšnega objekta v Sloveniji po zelo veliko letih. »Današnja posvetitev popravlja zgodovinsko napako tistih, ki jim ni sveto nič, kar je sveto. Dogodek vidimo kot začetek postavljanja novih hramov v skladu s potrebami vernikov v Sloveniji,« je poudaril vrhovni poglavar srbske pravoslavne cerkve, ki se je s posebnim priznanjem za preteklo sodelovanje zahvalil nekdanjemu dolgoletnemu stolnemu župniku v Mariboru in upokojenemu celjskemu škofu Stanislavu Lipovšku.

Upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek in patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirij Perić. FOTO: Gregor Mlakar/STA

V Mariboru je v preteklosti že stala pravoslavna cerkev, in sicer mogočna stavba na današnjem Trgu generala Maistra v središču mesta. Imenovala se je cerkev sv. Lazarja. Dokončana je bila leta 1936, a je bila že leta 1941 ob nemški okupaciji mesta porušena.

Pravoslavni verniki so imeli nato v Mariboru obrede v najetih prostorih, med drugim pri evangeličanih in katoličanih ter v kapeli Mariborskega gradu. »Stalno smo se selili, dokler nismo leta 2005 kupili te stavbe, da smo lahko zdaj na enem mestu. Dvajset let smo jo urejali v cerkev,« je še povedal Kosojević. Po njegovih besedah imajo še vedno v načrtu gradnjo nove cerkve. Kupili so namreč tudi zemljišče ob sedanji cerkvi, kjer je zdaj gozd, postavili križ, tam pa naj bi v prihodnosti zrasla nova cerkev, za katero pa bodo morali najprej zbrati denar.

V Sloveniji je bila cerkev kot pravoslavni objekt doslej samo v Ljubljani, na Dolenjskem pa je manjša pravoslavna kapelica v vasi Bojanci, medtem ko bogoslužja v ostalih večjih slovenskih mestih potekajo v najetih prostorih, večinoma katoliških.