Pot štirih slapov se začne na Jablanci, ki je eden od zaselkov vasi Dobrova (180 prebivalcev) severozahodno od Senovega. Ko se pripeljemo iz doline in se drevje pred nami razmakne, zagledamo cestno razpotje in lesen kozolček. Nanj je pritrjen zemljevid, ki pa nas lahko nekoliko zbega in zavede, saj narisana pot v zadnjem delu izleta ni označena.

Začetek poti v zaselku Jablance. FOTO: Andrej Praznik

Moder kažipot ob razpotju nas usmeri navzdol čez travnik in skozi pas drevja do Dobrovskega potoka. Ta je preširok, da bi ga preskočili, zato stopimo na kamen, ki štrli iz vode, se opremo na pohodniško palico in se odrinemo na nasprotni breg. Takih prehodov čez vodo bo v naslednjih urah še veliko. Pri nekaterih bo treba pokazati več iznajdljivosti kot pri tem. Če tega ne marate ali ne zmorete, pot štirih slapov ni za vas. Če pa vas ovire med hojo ne motijo, boste uživali.

Pot ob Stranjskem potoku proti slapu Bojanca. Pred nami je najtežji odsek. FOTO: Andrej Praznik

Ko se steza, obdana s čemažem, spremeni v kolovoz in se dolina razširi, prispemo do asfaltne ceste. Po njej gremo desno do table za privatno zemljišče, kjer zavijemo na pot ob Stranjskem potoku. Kar precej časa potrebujemo, da prispemo do balvanov, ob katerih se jezno peni voda. Po skobah splezamo čez strmino. Ker je zadnja pod vodo, se oprimemo korenine, potegnemo nogo nekoliko višje in se odrinemo do kovinskega mostička na drugi strani vodnega toka. Nekaj minut pozneje prispemo do 15 metrov visokega slapa Bojanca, ki ga v zatrepu ozke doline oklepajo visoke stene.

Vzpon po skobah ob razpenjeni vodi. FOTO: Andrej Praznik

Od slapa nadaljujemo navkreber po strmi poti pod previsom in okrog skalovja, na katero je pritrjena jeklenica. Čez nekaj minut se izvijemo iz objema strmih pobočij in stopimo na travnato ravnino, s katere pa hitro zavijemo znova v gozd. Lesen križ označuje grobišče, visoko nad nami skače veverica z veje na vejo. Pot se skrije za rob in spusti do potoka Blanščica, na katerem je 17 metrov visoki slap Pekel. Do njega pridemo lažje kot do Bojance, vendar je pot na nekaterih krajih silno razmočena.

Od slapa Bojanca se vzpnemo na travnato planjavo, s katere nadaljujemo proti slapu Pekel. FOTO: Andrej Praznik

Iz Pekla se poženemo navkreber do samotne domačije. 

Slap Pekel. FOTO: Andrej Praznik

Za njo lahko zavijemo do deset minut oddaljenih Ajdnih peči z zanimivimi jamami ali pa kar takoj nadaljujemo do zaselka Puste Ložice. Za njim se ločimo od ceste in nadaljujemo v globel do Dobrovskega potoka, na katerem se skriva slap Ubijavnik.

Ajdne peči. FOTO: Andrej Praznik

Malo pred slapom se v strmo pobočje požene Krokarjeva pot, ki nas pripelje do makadamske ceste. Tu imamo za zadnji del izleta proti slapu Bojavnik tri možnosti. Lahko se po označeni planinski poti vzpnemo do koče na Bohorju, od koder nadaljujemo do slapa precej daleč naokrog po cesti. Lahko gremo nazaj do vasi Dobrova in potem peš po cesti na vzhod. Lahko pa se vrnemo do avta, odpeljemo proti Senovemu in na prvem križišču v dolini zavijemo levo proti slapu (parkiramo pri kamnolomu).

Slap Ubijavnik. FOTO: Andrej Praznik