Papež Frančišek v svojih spodbudah redno govori o poslanstvu mladih, da evangelizirajo svoje vrstnike. V Uradu za mlade želimo ustvarjati priložnosti za rast mladih in pastoralnih delavcev, ki jih spremljajo na tem področju. Zato smo na konferenco povabili Natasho Tax, ameriško misijonarko, ki že pet let sodeluje pri organizaciji FOCUS. 

Spregovorila nam je o tem, kako se s tematiko misijonskih učencev ukvarjajo pri njih. Trenutno živi v Barceloni in je programska direktorica za evropsko področje. Srečanje smo začeli s kratko molitvijo, sledil je prvi del nagovora. 

Nato smo imeli kratek odmor in priložnost za pogovor po malih skupinah. Po pogovoru smo poslušali drugi del nagovora, na koncu pa je Natasha odgovarjala na vprašanja, ki so jih udeleženci zastavljali med konferenco.

Srčika poslanstva misijonskega učenca je voditi ljudi do tega, da spoznajo Kristusa in ga povabijo v svoje življenje. 

To ni zgolj naloga redovnikov in duhovnikov. To poslanstvo je prejel vsak kristjan pri zakramentu krsta. Pri tem bi se vsak moral vprašati: Kdo so ljudje, za katere sem poklican? Kakšna je moja vloga? Kaj me pri tem poslanstvu ovira? 

George Weigle, ameriški avtor je zapisal: »Cerkev prihodnosti mora zapustiti plitve vode institucionalnega vzdrževanja in kot učenci na Galilejskem jezeru »odriniti na globoko«. (Lk 5,4) v razburkano morje postmodernega sveta, ki mora nujno ponovno slišati, da je Jezus Kristus odgovor na vprašanje, ki je v vsakem človeškem življenju.« 

Če bi vsak kristjan sprejel svoje poslanstvo, da širi evangelij, bi lahko spremenili svet. FOTO: Pexels.

Cerkev je v svojem bistvu misijonarska

Jezus nam je krasen zgled, kako hoditi skupaj po poti k Očetu. Okrog sebe je zbral dvanajst apostolov in jih spremljal. Poznal je njihova upanja, hrepenenja in strahove. Živel je z njimi in jim predal svoje poslanstvo. 

Po Kristusovi smrti so njegovi učenci nadaljevali z oznanjevanjem in širjenjem vere. Tako se je rodila Cerkev. Kristusov model evangelizacije imenujemo misijonsko učenčevstvo. Ta v svojem jedru nosi oseben odnos z Bogom. 

Ko to enkrat sprejmemo, lahko sporočilo o Božji ljubezni delimo z drugimi. Ne moremo ljubiti vseh ljudi in vsem prinašati evangelija. Lahko pa ljubimo malo ljudi in tem spregovorimo o Kristusu.

Model misijonskega učenčevstva poteka v treh korakih

Prvi korak je, da pristopimo do ljudi, ki ne hodijo redno v cerkev, vzpostavimo z njimi prijateljski odnos in čez čas spregovorimo tudi o svoji veri. Povabimo jih, da postavijo Boga v središče svojega življenja. Ko je njihovo življenje usmerjeno v odnos z Bogom, jih moramo v tej njihovi odločitvi okrepiti. Pomagamo jim, da rastejo v molitvi in zakramentalnem življenju ter se ukoreninijo v Kristusovem nauku. Zadnji korak je, da jih spodbudimo, da Božjo besedo delijo tudi z drugimi. 

Na svetu je sedem milijard ljudi, od tega jih je ena milijarda katoličanov. Če bi vsak kristjan sprejel svoje poslanstvo, da širi evangelij, in bi svojo vero delil s šestimi ljudmi, bi lahko spremenili ves svet. 

V Sloveniji je vsak ateist gotovo prijatelj z vsaj enim katoličanom. Če katoličani nismo pripravljeni širiti evangelija, kaj potem sploh počnemo? Danes mnogo ljudi trpi zaradi duhovne revščine. Naša naloga je služiti tistim, ki ne poznajo Kristusa, ki svojega življenja še niso predali Njemu, tistim, ki so se ločili od Njegove ljubezni. 

Jezus nas vabi, da smo soudeleženi v njegovem poslanstvu odrešenja. Ne pričakuje, da bomo popolni, hrepeni pa po tem, da bi na njegovo povabilo odgovorili »ja«.