V svojem nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco je papež Benedikt XVI. katoličane po vsem svetu povabil k branju adventnih besedil iz Stare in Nove zaveze. Po njegovih besedah Sveto pismo na poseben način pričuje o 'posameznih etapah Božjega razodetja v zgodovini človeštva'. Sveti oče je izpostavil, da to ne velja zgolj za novozavezna besedila, ampak tudi za Staro zavezo. Oba dela Svetega pisma posredujeta enotno sliko zgodovine odrešenja. Staro zavezo si lahko razlagamo s pomočjo Kristusa. Kdor prebira ta del Svetega pisma, lahko vidi, kako je Božje poseganje v zgodovino njegovega ljudstva zgodovino Izraelcev spremenilo v 'zgodovino odrešenja', je dejal papež.

Benedikt XVI. je obenem poudaril, da se Bog ne razodeva v nekakšnem 'brezčasnem neprostoru', pač pa v konkretni zgodovini. »Zgodovina je prostor, v katerem lahko prepoznamo Božje delovanje za človeka, kjer se Božji načrt odvija pred našimi očmi.« Zgodovina ni preprosto zaporedje stoletij, let in dni, pač pa obdobje prisotnosti, ki jim daje poln pomen in jih odpira za trdno upanje. Prisotnost Boga zgodovini daje smisel in polnost.

Sveti oče je v nadaljevanju spomnil na Katekizem katoliške Cerkve, ki povzema stopnje božjega razodetja in predstavi njegov potek (KKC 54-64). Bog je od vsega začetka človeka povabil k notranjemu občestvu s sabo. Tudi ko je človek zaradi lastne nepokorščine izgubil to prijateljstvo, ga Bog ni prepustil moči smrti, ampak je mnogokrat ljudem ponudil svojo zavezo. Katekizem predstavi pot Boga s človekom od zaveze z Noetom do Abrahama, ki ga Bog pokliče, naj odide iz svoje dežele, da bi postal oče mnogih narodov. Bog oblikuje svoje ljudstvo Izraela, z njim sklene sinajsko zavezo in mu po Mojzesu da svojo postavo, zato da bi Izrael Boga priznaval in mu služil kot edinemu živemu in pravemu Bogu. Po prerokih Bog vodi svoje ljudstvo v upanju na odrešenje. Na koncu se ne pričakuje več samo kralja, Davida, sina Davidovega, ampak sina človekovega. Pričakuje se odrešenje vseh narodov, je pojasnil papež. »Tako vidimo, kako se Božja pot razširi in se odpira vedno širše proti Kristusovi skrivnosti, kralju vesoljstva. V Kristusu se navsezadnje uresniči razodetje v svoji polnosti, blagohotni načrt Boga, po katerem on sam postane eden od nas.«

Benedikt XVI. je ob koncu kateheze spregovoril še o adventnem času, ki nas pripravlja na božič. Spomnil je, da beseda advent pomeni prihod, prisotnost, in je najprej pomenila ravno prihod kralja ali vladarja v neko deželo. Za nas kristjane pa beseda razkriva čudovito in pretresljivo stvarnost: Bog je prestopil meje svojih nebes in se je sklonil k človeku, z njim je oblikoval zavezo in vstopil v zgodovino nekega naroda. On je kralj, ki je sestopil v to ubogo deželo, na zemljo, in se nam je daroval tako, da je prevzel naše telo in postal človek kot mi. »Advent nas vabi, da prehodimo pot te prisotnosti, in nas vedno znova spominja, da se Bog ni obrnil stran od sveta, ni odsoten, ni nas prepustil nam samim, ampak nam prihaja naproti na različne načine, ki se jih moramo naučiti prepoznavati. Tudi mi, z našo vero, našim upanjem in našo ljubeznijo, smo vsak dan poklicani prepoznavati to prisotnost in o njej pričevati v svetu, ki je vedno bolj površinski in raztresen; poklicani smo izžarevati v svojem življenju luč, ki je razsvetlila betlehemsko votlino,« je sklenil katehezo papež Benedikt XVI.

Foto: splet