V Italiji so v teh dneh objavili manifest o armenskem genocidu, podpisali so ga tudi številni cerkveni predstavniki, v njem pa spominjajo na »kulturo zatiskanja oči« tedaj (1915-1917) in svarijo pred enakim ravnanjem danes. O objavi manifesta je v začetku tedna poročala ustanova Pro Oriente, v ozadju besedila pa so nedavne razprave o izrazu »genocid« v povezavi s pokolom Armencem v začetku 20. stoletja. Manifest spominja na podobni izjavi o tragediji Armencev, ki sta ju predstavila papež Frančišek in Evropski parlament.

Podpisniki poudarjajo »polno solidarnost« z armenskim narodom, s katolikosom Karekinom II. in papežem Frančiškom. Spodbujajo priznanje genocida po vsem svetu. Podpisniki prihajajo z verskega in intelektualnega področja, v besedilu pa izražajo svojo zaskrbljenost glede dejstva, da je bil zaradi »kulture zatiskanja oči« genocid Armencev toliko desetletij »delno prikrit in delno zapostavljen«.

Podpisniki obenem spominjajo, da so bili v prvi vrsti storilci sicer Turki, toda tudi v drugih evropskih državah »se je za pokole vedelo, pa se ni ukrepalo, temveč ravno nasprotno, kolaboriralo, kot nekakšen dogovor med preganjalci«. Zraven sodi še – »tako včeraj kot danes« - molk številnih katoliških in protestantskih kristjanov.

Ob koncu je v manifestu zastavljeno še vprašanje: »Če zahodne vlade in predstavniki zahodne kulture ob poskusu, da bi izbrisali spomin na sto tisoče umorjenih v preteklosti, zgolj skomignejo z rameni, kaj lahko torej pričakujemo glede krščanskih – in judovskih – manjšin na Bližnjem Vzhodu? In kaj glede prihodnosti zahoda in svobodnega sveta?«

Če pričnemo zaradi oportunizma zanikati genocid, si bomo lahko tudi jutri zatisnili oči pred stisko vzhodnih kristjanov, denimo jezidov. Bolj kot kdaj koli je danes potrebno medsebojno spoštovanje ter poglobljeno in iskreno poznavanje dejstev. Ta zahtevna pot pa povsem izključuje »molk, revizionizem in prikrivanje resnice«.

Manifest so med drugim podpisali katoliška škofa Luciano Monari (Brescia) in Luigi Negri (Ferrara-Comacchio), rabina Giuseppe Laras in Roberto Della Rocca, italijansko-armenska pisateljica Antonia Arslan, filozof Salvatore Natoli in časnikar Beppe Severgnini.

Vir: Kathpress
Foto: splet