Ali je treba biti, ko srečamo besedo »vključujoč« v istem stavku s »šolstvo«, pozoren? Poglejmo primer. Minuli teden je bil v Mestnem muzeju v Ljubljani organiziran posvet LGBTIQ+ vsebine v šolstvu – Pot k vključujoči izobrazbi. Dogodek je bil namenjen učiteljem, svetovalnim delavcem, ravnateljem, predstavnikom različnih institucij in drugi zainteresirani javnosti. Posvet je sofinancirala Mestna občina Ljubljana, njegov organizator Društvo Legebitra pa je tudi sicer deležno javnega financiranja. Posvet je imel tri vsebinske sklope, in sicer: kako politika in zakonodaja oblikujeta vključujoče šole; pedagoške perspektive vključevanja – izzivi, odgovornosti in priložnosti; ustvarjanje vključujoče šole – izkušnje, prakse in priložnosti s terena. Med predavatelji so bili predstavniki, ki so segali od akademskih (univerzi v Ljubljani in na Primorskem, ZRC SAZU …) in šolskih do političnih (ministrstvo za izobraževanje, ljubljanska mestna občina) in aktivističnih (Društvo Parada ponosa) krogov.

Pot k vključujoči izobrazbi se ne sme nanašati na vsebine, ki otroka vodijo do dvoma o njegovi biološki spolni identiteti.

Na dogodek so se odzvali v Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). V izjavi za javnost so zapisali, da nimajo »nič proti posvetu, nič proti temi, vsebini in problemu, ki je aktualen in zanima marsikoga od vabljenih in tudi starše«, odločno pa v društvu nasprotujejo vsakršni promociji t. i. LGBTIQ+ vsebin v šolah, kajti »pot k vključujoči izobrazbi se ne sme nanašati na vsebine, ki otroka vodijo do dvoma o njegovi biološki spolni identiteti«. Ker v DKPS vedo, da tovrstna izobraževanja vodijo prav v to smer, pozivajo starše in vodstva šol, da so pozorni na vsebine, ki vstopajo v slovenske šole, saj imajo »vso pravico zahtevati, da vrednostna vzgoja o spolu in spolnosti ostaja izključno v rokah staršev in šola nima pravice eksperimentirati in indoktrinirati na tem področju«.

V DKPS so tudi prepričani, da znamo mladim s spolno disforijo danes pomagati – potrebujejo »strokovno obravnavo, ki jo v Sloveniji obvlada vrsta strokovnjakov in je na voljo tistim, ki jo potrebujejo«. Ti strokovnjaki znajo mladim pomagati tako, da »jim v odraslosti posledice obravnave ne bodo v škodo, pač pa v korist«.