Prve padavine in visoke temperature dvoživke izkoristijo za pot proti mrestiščem, kjer poteka razmnoževanje in odlaganje jajčec v barje, ribnike in mlake. Na tem »potovanju« dvoživke velikokrat prečkajo cesto, ki je za njih pogosto usodna.

Varstvo dvoživk od leta 2010

Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica že od leta 2010 izvaja dejavnosti za varstvo dvoživk ob Večni poti, ki ga nadaljujejo tudi letos. Pri tem sodelujejo še Oddelek za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana (MOL) v sodelovanju s Službo Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (JP VOKA SNAGA).

Varovalna ograja za žabe

Člani Herpetološkega društva in prostovoljci so že konec februarja na najbolj kritičnem odseku Večne poti v okolici živalskega vrta postavili varovalno ograjo, ki dvoživkam ovira prečkanje ceste. Prostovoljci vsak večer dvoživke preštejejo in jih odnesejo nazaj v gozd. Ob trasi bivše Pionirske železnice so nameščeni tudi prometni znaki, ki voznike opozarjajo na večjo pazljivost.

FOTO: Spletna stran Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Prenesejo tudi do 4000 dvoživk letno 

»Na odseku Večne poti prostovoljci in člani društva vsako leto prenesejo povprečno med 2000 in 4000 dvoživk.« Največ so jih prenesli leta 2015, kar 4500 osebkov. »Po podatkih Herpetološkega društva je krastač – približno 90 %, sledijo rjave žabe, med katerimi je 8 % sekulj, 1 % je rosnic. Ostale vrste se pojavljajo v bistveno manjšem številu,« pojasnjujejo v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Na odseku Večne poti prostovoljci in člani društva vsako leto prenesejo povprečno med 2000 in 4000 dvoživk.

Podarjajo še, da z večjo pazljivostjo na cesti in upoštevanjem ukrepov za varstvo dvoživk pripomoremo k precejšnjemu preživetju te živalske vrste, saj bo njihov obstoj opažen poleti. Rjave žabe se namreč prehranjujejo z ličinkami komarjev, ki so manj priljubljena žuželka ob poletnih večerih.