V petek, 30. maja, zvečer so trije veliki poznavalci in hkrati prevajalci stare literature sprejeli izziv in pred občinstvom v Galeriji Družina s poglobljenim branjem in komentarjem predstavili »staro« poezijo. To so bili doc. dr. Alen Širca, mag. br. Jan Dominik Bogataj in prof. dr. Brane Senegačnik, ki je večer tudi povezoval.

Pristnost besede, ki smelo sega v neizrekljivo

Na začetku je Brane Senegačnik izpostavil že kar etično zahtevo po pristnosti besede, ki jo terja globoko pesniško izkustvo. Če so doživljanja globoka, potem se pesnik ne zmeni za modnost literarnih tokov, ampak smelo seže v neznano in neizrekljivo ter v ponižnosti izreče presunljive reči. Tudi če gre za poezijo, ki je stara več kot 2000 let, je še vedno mlada, saj je nadčasovna in nas v svoji preprostosti venomer preseneča s svojo svežino.

Vitalna povezanost z naravo in Bogom

Potem je Alen Širca, ki ga že vrsto let privlači mistična poezija, predstavil svoj novi prevod Hildegardinega dela Simfonija harmonije nebeš