Ob 10. decembru, svetovnem dnevu človekovih pravic, pripravlja Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, Loškim muzejem Škofja Loka, Kulturno-zgodovinskim društvom Lonka Stara Loka in Muzejskim društvom Škofja Loka mednarodni znanstveni posvet z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine: Za vse čase!. Posvet bo v Škofji Loki bo 7. in 8. decembra.

Na slavnostnem odprtju posveta bosta prisotne nagovorili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver.

Namen posveta

Prizadevanji za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstvo človeka sodita med najbolj plemenita prizadevanja človeštva. Iz tega izhaja priznanje temeljnih vrednot svobode, enakosti, pravičnosti in miru na svetu. Zanikanje in teptanje človekovih pravic sta pripeljala do sprevrženih dejanj, žaljivih za človeško zgodovino. Človekova svoboda in dostojanstvo sta še posebej okrnjena v nedemokratičnih družbah. Sodobna slovenska zgodovina je bila zaznamovana s totalitarnimi sistemi, v katerih so bile drastično kršene človekove pravice in svoboščine. Posledice totalitarnih režimov so močno zaznamovale tudi sosednje države. Namen posveta je osvetliti različne oblike teptanja človekovih pravic, opozoriti na njihove posledice, nagovoriti strokovno in širšo javnost in si na tak način prizadevati, da se omenjene kršitve ne bi več ponavljale.

Gostje in predavatelji

K sodelovanju so vabljeni zgodovinarji, arhivisti, pravniki, sociologi, publicisti in drugi raziskovalci s področja družboslovja in humanistike, ki bodo v svojih prispevkih predstavili ter opozorili na kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem in hrvaškem prostoru v 20. stoletju. Posebej so vabljeni k sodelovanju avtorji, ki bodo v svojih prispevkih spregovorili o lokalni tematiki in o primerih kršenja človekovih pravic nad posamezniki ali skupinami na območju Škofje Loke in okolice.

Zakaj Škofja Loka?

Škofjo Loko so med drugo svetovno vojno najprej zasedle italijanske sile (13. aprila 1941), nato pa je to ozemlje okupirala nemška vojska (17. aprila 1941). Prve prebivalce mesta je Gestapo aretiral že 6. maja 1941, v naslednjih tednih je bilo 26 družin izgnanih v Srbijo. Februarja 1944 so nemški okupatorji za Kamnitnikom ustrelili 50 talcev. Škofja Loka z okolico je bila prizorišče strahot predvsem po koncu druge svetovne vojne. Neposredno po vojni je bil na Loškem gradu zbirni center za iz Vetrinja vrnjene domobrance, ki so jih od tod vozili v smrt v Kočevski Rog in na druga morišča po Sloveniji, nato zapori za nemške vojne ujetnike in kazensko poboljševalni zavod.

Maja 2015, ob 70-letnici konca druge svetovne vojne, so civilnodružbene organizacije v nekdanjem Nunskem samostanu v Škofji Loki pripravile odmeven projekt Človek, glej in spominsko leto sklenile s sklopom dogodkov Človek, glej naprej. Mednarodni znanstveni posvet Za vse čase! predstavlja nadaljevanje prizadevanj, da se stvari poimenuje z njihovimi imeni in se jih osvetli z znanstvenega vidika.

Vzporedni dogodki

Na razstavi Stop, cenzura! v atrij Starega župnišča v Škofji Loki so predstavljeni prepovedana literatura in knjižnice 1945–1991 (NUK). Branje prepovedane literature ob odprtju razstave bo 7. decembra ob 19. uri, Javno vodstvo po razstavi s Heleno Janežič pa 8. decembra ob 15. uri, 9. decembra ob 17. uri in 10. decembra ob 10. uri. Vstop je prost.

V sredo, 7. decembra, bo ob 20. uri v cerkvi sprave maša za žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Škofjeloškem. Ob somaševanju duhovnikov Dekanije Škofja Loka jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, pel bo Škofjeloški oktet.

Dan pozneje bo od 13. do 16. ure voden ogled Loškega muzeja Škofja Loka.