Inštitut za novejšo zgodovino izdaja dve strokovni reviji: Prispevke za novejšo zgodovino in Vpoglede.

V tej stavbi, Kazini, na Kongresnem trgu v Ljubljani je do zdaj domoval Inštitut za novejšo zgodovino (posnetek je iz leta 2012). Foto: Ivo Žajdela

V reviji Prispevki za novejšo zgodovino je v številki 1 (2019) objavljenih deset prispevkov; vsi so v angleškem jeziku.

Nina Ditmajer, Matija Ogrin, Tomaž Erjavec: Zapis variantnosti starejših slovenskih pesniških besedil v TEI.

Isolde van Dorst: You, Thou in Thee: statistična analiza uporabe izrazov zaimkovnega naslavljanja pri Shakespearju.

Darja Fišer, Monika Kalin Golob: Slovensko korporativno komuniciranje na družbenem omrežju Twitter: korpusna analiza.

Darja Fišer, Nikola Ljubešić, Tomaž Erjavec: Parlameter – korpus razprav slovenskega državnega zbora.

Polona Gantar, Špela Arhar Holdt, Jaka Čibej, Taja Kuzman: Strukturna in pomenska klasifikacija glagolskih večbesednih enot v slovenščini.

Aniko Kovač, Maja Marković: Mešani pristop k avtomatskemu zlogovanju v srbščini na podlagi načel in pravil.

Milan M. van Lange, Ralf D. Futselaar: Razprave o zlu: analiziranje parlamentarnih razprav o vojnih zločinih na Nizozemskem z vektorskimi vložitvami besed.

Andrej Pančur: Trajnost digitalnih izdaj: statične spletne strani portala Zgodovina Slovenije – Sistory.

Ajda Pretnar, Dan Podjed: Podatkovno rudarjenje senzorjev v delovnem okolju: nov pristop k antropologiji.

Tadej Škvorc, Simon Krek, Senja Pollak, Špela Arhar Holdt, Marko Robnik Šikonja: Napovedovanje kompleksnosti slovenskih besedil z uporabo mer berljivosti.

Slovenski pravniki in začetki slovenske državnosti

V reviji Prispevki za novejšo zgodovino je v številki 2 (2019) objavljenih dvanajst prispevkov. Prispevki so tematski na temo slovenski pravniki in začetki slovenske državnosti.

Jure Gašparič, Slovenski pravniki v političnem življenju stare Avstrije in prve Jugoslavije.

Filip Čuček, Izvršilna oblast na Slovenskem v zadnjih desetletjih dvojne monarhije.

Jurij Perovšek, Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Damijan Guštin: Narodna vlada SHS v Ljubljani v obrambnih zadevah: vzpostavljanje obrambnega sistema Države SHS med legislativo in realnostjo.

Mirjam Škrk, Profesorji Ivan Žolger, Ivan Tomšič in Stanko Peterin ter njihovi prispevki k nastanku slovenske države.

Andrej Rahten, Slovenski pravniki na diplomatskem parketu do mednarodnega priznanja nove države.

Katja Škrubej, Ivan Žolger in zadnji poskus revizije ustave v Habsburški monarhiji: povezave s snovanjem ustavnih podlag za novo politično skupnost?

Janez Kranjc, Gregor Krek, njegovo delo v pravosodju in prispevek k oblikovanju pravosodne knjižice.

Aleš Gabrič, Milan Škerlj med sodno upravo in univerzitetno profesuro.

Miroslav Stiplovšek, Pomembna vloga pravnikov v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini (1927–1929) ter banskem svetu Dravske banovine.

Objavljena sta še dva prispevka izven gornje tematike.

Franc Grad, Ustava in postavitev oblasti. Pomen ustave za organizacijo in delovanje državne oblasti.

Zdenko Čepič, Prevrat in revolucija v slovenskem zgodovinskem dogajanju: dejstva in misli.

Razvoj pomožnega šolstva v Sloveniji v obdobju med obema vojnama

V reviji Prispevki za novejšo zgodovino je v številki 3 (2019) objavljenih osem prispevkov.

Karin Almasy, Jezikovna krajina Spodnje Štajerske na razglednicah (1890–1920), prispevek je v angleščini.

Vasilije Dragosavljević, Iredentistične akcije slovenske organizacije jugoslovanskih nacionalistov (Orjune) v Italiji in Avstriji (1922–1930) , prispevek je v angleščini.

Dunja Dobaja, Razvoj pomožnega šolstva v Sloveniji v obdobju med obema vojnama s poudarkom na pomožni šoli v Mariboru.

Jurij Perovšek, Slovenci, Jugoslavija in začetek vojne.

Tjaša Konovšek, Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.

Ivana Dobrivojević Tomić, Trajnost i promena: Abortusna kultura, liberalizacija propisa i pokušajo seksualne edukacije stanovništva Jugoslavije (1918–1991).

Nikita Meden, Srenjska zemlja v sodobnem mednarodnem zgodovinopisju: aktualna vprašanja.

Objavljen je polemični odgovor Marjana Linasija Mateji Ratej o Milovanu Ilichu - Kostji.

O materialni kulturi potrošniške družbe na Slovenskem

V zbirki Vpogledi je izšel zbornik s številko 22 z naslovom Mimohod blaga, v katerem je objavljenih enajst prispevkov o materialni kulturi potrošniške družbe na Slovenskem.

Aleksander Žižek in Boris Golec sta pod naslovom De nobeden sin in hči neč ne dobi osvetlila materialno v slovenskih oporokah iz fondov krajevnih sodišč Zgodovinskega arhiva Celje.

Andrej Studen je raziskal razstave 19. stoletja kot medij industrijske in potrošniške družbe.

Marija Počivavšek je pod naslovom Privlačnost izbire, predstavila prodajne kataloge trgovine Stermecki.

Dunja Dobaja je piše o učilih in učnih pripomočkih v ljubljanskih javnih ljudskih in meščanskih šolah v obdobju med obema vojnama.

Jerneja Ferlež pod naslovom Avtomobili, televizor, pralni troj razmišlja o premikih prostorov vsakdanjika v 60. letih 20. stoletja.

Meta Remec pod naslovom »Vsak kmet svoj traktor« je predstavila traktor kot statusni simbol na Slovenskem v času socializma.

Ana Kladnik je predstavila materialno kulturo gasilske brizgalne na Slovenskem.

Jurij Hadalin piše o jugoslovanski malici.

Marta Rendla pod naslovom Hitro, gospodarno, po meri piše o sestavljenem sistemskem pohištvu v socializmu.

Naslov prispevka Daše Ličen je Trženje izvoženega hygge in »dobrih starih časov«.

Naslov prispevka Veronika Zavratnik je »O, čevlji, kako vas ljubim!«

60 let mislimo preteklost

Inštitut za novejšo zgodovino je ob 60-letnici delovanja objavil predstavitveni zbornik 60 let mislimo preteklost.

Ob 60-letnici Inštituta za novejšo zgodovino piše Damijan Guštin.

Marko Zajc razmišlja o dilemah dolgega trajanja.

Meta Remec pod naslovom Od ene teme do zgodovine »česarkoli« in »skoraj vsega« piše o preučevanju gospodarske in socialne zgodovine na Inštitutu za novejšo zgodovino.

Jure Gašparič ob šestdesetih letih raziskovanja politične in kulturne zgodovine na Inštitutu za novejšo zgodovino razmišlja o nujnosti »sistematičnega znanstvenega proučevanja in raziskovanja novejše politične zgodovine Slovencev«.

Andrej Pančur in Mojca Šorn sta pod naslovom Na začetku je bil Sistory predstavila raziskovalno infrastrukturo slovenskega zgodovinopisja.

Aleš Gabrič je svoj članek naslovil Klio podobo na ogled postavi.

Igor Zemljič pa o delu na INZ razmišlja pod naslovom Razgaljanje tišine preteklosti.