Voditelji pravoslavnih Cerkva so kraj zasedanja za koncil med letošnjim binkoštnim koncem tedna po pravoslavnem koledarju (19. in 20. junija) iz Carigrada prestavili na Kreto. Patriarhi ali njihovi zastopniki 14 Cerkva grško-pravoslavne cerkvene družine so na zasedanju v Švici včeraj odločili, da se bodo zbrali na grškem otoku, ki cerkveno sodi pod upravo Carigrajskega patriarhata.



»Sveto in veliko sinodo pravoslavja« je pred dvema letoma v Carigradu oznanil carigrajski ekumenski patriarh in častni voditelj pravoslavja, Bartolomej I. Patriarhi, ki trenutno v pripravi koncila zasedajo v Švici, naj bi se sprva srečali v Carigradu, na sedežu ekumenskega patriarhata, vendar je bilo srečanje tam odpovedano zaradi pritiskov ruske pravoslavne Cerkve.

Vprašanje kraja zasedanja je včeraj sprožil moskovski patriarh Kiril I. Pojasnil je, da zaradi napetosti med Rusijo in Turčijo trenutno ne more potovati v Carigrad. Bartolomej I. temu ni ugovarjal. Kot je že sam namignil pred tem, turški državni organi še vedno niso izdali dovoljenja za zasedanje koncila v starodavni carigrajski cerkvi sv. Irene, ki je danes v državni lasti. V svetišču Hagia Irene je leta 381 zasedal drugi ekumenski koncil.

Medtem ko se je ruska delegacija potegovala za koncil v Moskvi, pa je ekumenski patriarhat najprej predlagal grški otok Rodos. Tam so se že leta 1961 začele vsepravoslavne priprave na sinodo. V luči finančne krize grške države, ki ne more nuditi potrebnega sofinanciranja za zasedanje koncila, je bil nato sprejet predlog metropolita iz Francije, Emmanuela Adamakisa, da bi veliko sinodo priredili v njegovi domovini, na otoku Kreti. Adamakis velja za »finančnega ministra« patriarha Bartolomeja I. »Polavtonomna« Cerkev na Kreti (sicer pod upravo Carigrajskega patriarhata) je dovolj premožna, da si lahko privošči organizacijo koncila.

V letošnjem juniju načrtovani koncil bi bil po pravoslavnem štetju prvi koncil po letu 787. Prva vsepravoslavna konferenca za pripravo koncila je zasedala že leta 1961 na Rodosu. Takrat je bilo dogovorjeno, da bi koncil zasedal na prelomu 20. v 21. stoletje v Carigrajskem ekumenskem patriarhatu, ki je tedaj veljal za najbolje organizirano krajevno Cerkev v Evropi z razvejano prisotnostjo v Anatoliji in Trakiji.

Po svetu živi med 300 in 400 milijonov pravoslavnih kristjanov. Natančnih podatkov ni na voljo. Pravoslavje šteje 14 splošno priznanih avtokefalnih Cerkva (Carigrad, Aleksandrija, Antiohija, Jeruzalem, Rusija, Srbija, Romunija, Bolgarija, Gruzija, Ciper, Grčija, Poljska, Albanija, Češka in Slovaška) ter pet avtonomnih pravoslavnih Cerkva (Finska, Estonija, Japonska, Amerika in Sinaj). Poleg sodijo še številne Cerkve, katerih položaj je sporen oz. ga vse Cerkve ne priznavajo kot enakopravnega.

Vir: Kathpress
Foto: splet