Morda se bralci še spomnijo zapletov glede slovenskega popisa prebivalstva leta 2002, ko je bila najbolj vroča tema tega popisa povezana z razpravo o ustavni (ne)dopustnosti veroizpovednega popisnega vprašanja. Zgodba se je iztekla tako, da je ustavno sodišče tako vprašanje sicer dopustilo, razgreta razprava pa je očitno vplivala na popisno statistiko: če pri popisu leta 1991 4,2 odstotka prebivalcev ni želelo odgovoriti na vprašanje o veroizpovedi, je leta 2002 ta delež narasel na 15,7 odstotka.

Slovensko zgodbo iz leta 2002 omenjamo zgolj kot primerjavo za statistične podatke zadnjega češkega popisa prebivalstva, pri katerem se o veroizpovedi ni želela izreči skoraj polovica prebivalstva.

Kot je razvidno iz prvih popisnih podatkov, o katerih poroča agencija Kathpress, je delež Čehov, ki se pri pomladanskem popisu niso želeli izreči o svoji veri, narasel za kar 500 odstotkov v primerjavi s popisom prebivalstva leta 2001, ki je že sicer pokazal, da je češka družba ena najbolj sekulariziranih na svetu. K določeni Cerkvi se po zadnjem popisu prišteva le okoli 14 odstotkov Čehov. Podatki kažejo, da je na prvem mestu še vedno katoliška Cerkev, h kateri se prišteva okoli desetina prebivalstva, na drugem mestu je evangeličanska Cerkev, na tretjem husitska cerkvena skupnost. Približno tretjina prebivalcev o sebi pravi, da ne pripadajo nobeni veroizpovedi, nekaj odstotkov pa pravi, da verujejo, vendar ne pripadajo nobeni na Češkem registrirani verski skupnosti.

Kot že zapisano, pa največjo popisno skupino predstavljajo tisti prebivalci Češke republike, ki se niso želeli izreči o verski pripadnosti. To dejstvo so komentirali tudi v češki škofovski konferenci. Škofje so se zahvalili vsem, ki so na fakultativno vprašanje o verski pripadnosti vendarle odgovorili in se opredelili za člane katoliške Cerkve. Ob visokem deležu neopredeljenih pa se škofom zastavlja vprašanje, zakaj polovica prebivalcev državi ne želela zaupati svojega razmerja do vere oziroma kaj to dejstvo pove o državljanskem zaupanju v državo in njene ustanove.

Na izrazit porast versko neopredeljenih pa je mogoče pogledati tudi z drugega zornega kota. Če je polovica prebivalstva, ki se ni hotela izreči o verski pripadnosti, podobno strukturirana kot tista polovica, ki je na veroizpovedno vprašanje odgovorila, je, kot ugotavljajo v češki škofovski konferenci, mogoče sklepati, da v primerjavi s popisom 2001 ni prišlo do dramatičnih sprememb glede vernosti v češki družbi. Takšna ugotovitev je namreč tudi v skladu z izkušnjami katoliške Cerkve, ki kažejo dolgoročno stabilen interes ljudi glede obiskovanja verskih obredov in krščevanja.