Foto: Jože Potrpin

Cerkveno leto pri bogoslužju v Katoliški Cerkvi zaključujemo z nedeljo, ki je posvečena Kristusu, Kralju vesoljstva. Cerkev priznava Kristusa za kralja vesoljstva že v svojih najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarja, da je Kristus kot Božji sin in odrešenik sveta posebej od vnebohoda dalje deležen najvišje časti in oblasti nad vesoljstvom. Naslov Kristus Kralj nam prikliče v spomin dejstvo, da je Kristus gospodar človeštva in stvarstva.

Slovesni praznik je leta 1925 uvedel papež Pij XI. (1922–1939) z namenom, da bi lik Kristusa, Kralja vesoljstva prišel bolj jasno do izraza. Smisel praznika in poudarke lahko razumemo le v kontekstu vere. Praznik je mišljen kot nadaljevanje in dovršitev čaščenja Srca Jezusovega, s čimer je poudarjena Kristusova ljubezen, ki vse zaobjema in ne prezre nobenega ustvarjenega bitja.

Božje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in željo, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. – Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo, ampak predvsem povod za veselje in hrepenenje.