»Prebudite svet!« je spodbuda, ki jo je papež Frančišek zapisal v pismu vsem posvečenim osebam ob začetku leta posvečenega življenja, v katerega vstopamo jutri, na prvo adventno nedeljo. Leto se bo sklenilo 2. februarja 2016, na praznik Jezusovega darovanja. Pismo svetega očeta našteva cilje, pričakovanja in obzorja te pobude, navdihuje pa se pri smernicah, ki jih je sv. Janez Pavel II. zapisal v posinodalni apostolski spodbudi Posvečeno življenje iz leta 1996.

Papež Frančišek posvečenim osebam v pismu nakaže tri prednostne cilje. V osnovi vseh treh je želja, da bi uresničili svojo poklicanost. Prvi cilj je »gledati na preteklost s hvaležnostjo« in ne zapirati oči pred nedoslednostjo, ki je sad človeške slabotnosti in morda tudi pozabe nekaterih bistvenih vidikov karizme.

Drugi cilj je »živeti sedanjost z navdušenjem«, kar je pravzaprav naravna posledica vnovičnega odkritja lastnega izvora in zaobjema življenje po evangeliju v polnosti in v duhu občestva.

Tretji cilj je »sprejeti prihodnost z upanjem«. Po papeževih besedah se posvečene osebe smejo prestrašiti številnih težav, s katerimi se srečujejo v življenju, začenši s krizo duhovnih poklicev. Predvsem mlajše med njimi spodbuja, naj bodo v tem letu protagonisti dialoga s starejšo generacijo, saj jih njene izkušnje in modrost lahko obogatijo, sami pa ji lahko med drugim ponudijo zagon in svežino svojega navdušenja.

Domišljija dejavne ljubezni ne pozna meja. Potrebuje pa navdušenje, da lahko prinaša evangeljskega duha v kulture in najrazličnejša družbena okolja. Znati posredovati radost in srečo vere, živete v skupnosti, zaradi sposobnosti privlačnosti omogoči rast Cerkve. Ko papež Frančišek opisuje svoja pričakovanja, izpostavlja predvsem to željo, da bi Cerkev znala pokazati radost in srečo, ki izhajata iz Boga. Prav pričevanje bratske ljubezni, solidarnosti in medsebojne delitve, kar v bistvu pomeni življenje po evangeliju, daje Cerkvi veljavo.

Cerkev mora biti tudi »kovačnica prerokov«, saj je ravno preroštvo tisto, ki zaznamuje posvečeno življenje. To mora »prebuditi svet«, spodbuja papež Frančišek. Preroki od Boga sprejmejo sposobnost opazovanja zgodovine, v kateri živijo, in razlage dogodkov. Razkrivajo zlo greha in krivice, ker so svobodni in ne odgovarjajo drugim gospodarjem, ampak samo Bogu.

Papež Frančišek v nadaljevanju poudarja, kako ne pričakuje, da bi posvečene osebe ohranjale pri življenju »utvare«. Vseeno pa morajo znati ustvarjati »drugačen prostor«, kjer se živi evangeljsko logiko podarjanja, bratstva, raznolikosti, medsebojne ljubezni. Biti morajo »strokovnjaki občestva«. Idealen kraj, kjer se to lahko uresniči, so prav skupnosti, katerim pripadajo. Papež Frančišek glede tega izraža tudi željo, da bi bilo leto posvečenega življenja priložnost za vedno tesnejše sodelovanje med različnimi skupnostmi na področjih sprejemanja beguncev, bližine ubogim, oznanjevanja evangelija, ustvarjalnosti katehez in navajanja na molitveno življenje.

V pismu, namenjenem posvečenim osebam, sveti oče ne pozablja pomembne vloge laikov, ki si s posvečenimi osebami delijo iste ideale, duha in poslanstvo. Leto posvečenega življenja namreč zadeva celotno Cerkev. Laike papež Frančišek zato spodbuja, naj to pobudo sprejmejo s celotno »družino« in tako skupaj rastejo ter odgovorijo na klice Svetega Duha v današnji družbi.

Sveti oče se ob koncu obrača tudi na posvečene osebe in člane bratstev ter skupnosti drugih Cerkva. Spominja na skupno dediščino meništva in spodbuja srečanje različnih izkušenj. Ekumenizem posvečenega življenja je lahko v pomoč na prostranejši poti naproti edinosti med vsemi Cerkvami. Zadnja spodbuda v besedilu pa se nanaša na brate v škofovstvu. Ti naj bodo skrbni, da v svojih skupnostih podpirajo različne karizme, pomagajo naj jim pri razločevanju, blizu naj jim bodo z nežnostjo in ljubeznijo. Predvsem pa naj Božje ljudstvo učijo o vrednosti posvečenega življenja, in sicer tako, da se bosta v Cerkvi svetili njegova »lepota in svetost«.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: arhiv Družine (T. S.)