Pisal se je 15. november 1854, ko je na svet prišel duhovnik Franc Zorec, ki velja za prvega slovenskega karikaturista. Že v gimnaziji je risal karikature, kmetom pa je na hiše slikal svetnike, vendar se je raje kot za študij na dunajski Univerzi za upodabljajoče umetnosti, odločil za bogoslovje v Ljubljani. Leta 1879 je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Stopičah, Zagorju ob Savi in Trebelnem, od 1897 je bil administrator pri Svetem Vidu (prej Žilce pri Cerknici), od 1900 pa administrator oziroma župnik v Novi Oselici pri Sovodnjem, od leta 1917 je živel v Gor. Sušicah kot župnik v pokoju.

Med študijem v Ljubljani je spoznal Jakoba Alešovca, slovenskega pisatelja, ki ga je povabil k svojemu humorističnemu listu Brencelj. V njem je Franc Zorec objavljal karikature po naročilu in svojih zamislih, veliko se jih je dotikalo političnih težav na Slovenskem. Upodabljal je javne delavce, Slovence, Nemce in nemčurje, največkrat pa Alešovca. Po letu 1880, ko je bil kaplan, je sodeleloval pri Brenclju le še literarno. Alešovca je gmotno podpiral tudi po letu 1885, ko lista ni več izdajal in se je otepal z revščino. Podpisoval se je kot FZ.