V nagovoru ob dogodku je slovenski veleposlanik Samuel Žbogar med drugim poudaril, da bo delo slovenske misije v Varnostnem svetu vodila zunanja politika miru. Slovenijo, Alžirijo, Gvajano, Južno Korejo in Sierro Leone je Generalna skupščina ZN lani junija izvolila za mandat v obdobju 2024-2025.

Slovenija je drugič članica VS ZN. Prvič je bila v obdobju 1998-1999.

Stalni predstavnik Slovenije v ZN je veleposlanik Boštjan Malovrh, Slovenija pa ima za delo v VS posebnega predstavnika veleposlanika Samuela Žbogarja, ki je po poročanju STA v govoru na slovesnosti dejal, da bodo delo Slovenije v VS vodili Ustanovna listina ZN, mednarodno pravo, slovenska ustava in zunanja politika miru.

Samuel Žbogar je v New Yorku slovenski posebni predstavnik veleposlanik. FOTO: Posnetek zaslona/webtv.un.org

Slovenija bo zastopala globalno zavest

Slovenija bo delovala kot sila dobrega, ostala zavezana gradnji zaupanja in bo zastopala globalno zavest, je zagotovil ter dodal, da bo Slovenija pri iskanju miru in zaščiti civilistov sodelovala z vsemi članicami ZN ter generalnim sekretarjem ZN, mirovnimi silami, humanitarnimi delavci, agencijami ZN, skratka z vsemi. Dodal je, da Slovenija med svojim mandatom želi več poudarka na preprečevanju spopadov, zaščiti civilistov, pravicah žensk, podnebni in vodni varnosti.

Najpomembnejšo vlogo v VS ima pet stalnih članic: ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija, ki imajo pravico do veta.

Cilj je iskati rešitve za številne krize

Govor je sklenil v slovenskem jeziku in dejal, da nove države vstopajo v Varnostni svet v trenutku krize njegove kredibilnosti. Kriza je posledica nezmožnosti zaščite civilnega prebivalstva v oboroženih spopadih, kot so tisti, ki potekajo v Gazi, Sudanu in Ukrajini. »V Varnostnem svetu bomo delovali odgovorno in s ciljem pomagati iskati rešitve za številne krize. Verjamem, da nas bo članstvo navdalo samozavestjo, kot nas je izvolitev 6. junija s ponosom,« je dodal.

Na čelu VS Francija

Mandat v VS Slovenija začenja v času francoskega predsedovanja. Francija namerava januarja dati poseben poudarek položaju na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini, Zahodni Afriki in Sahelu. Skupaj z evropskima članicama Slovenijo in Malto bo zagovarjala stališča EU glede vprašanj na dnevnem redu, namerava pa tudi zagotoviti nastope predstavnikov organizacij civilne družbe in žensk.