PapežFrančišek v svoji apostolski spodbudi Veselje evangelija krščanske vernikepovabi k novemu obdobju evangeljskega oznanjevanja, zaznamovanega z veseljemJezusa Kristusa. Hkrati želi nakazati pot Cerkve v prihodnjih letih.

Rafko Valenčič,prevajalec dokumenta, je v spremni besedi zapisal: »Papež Frančišek, ki nasvedno znova preseneča s svojimi besedami in življenjem enega izmed nas, nas vKristusovem imenu vabi, naj skupno izbiramo in nadaljujemo to pot. Na njejnismo sami, tudi Kristus gre pred nami, hodi z nami, da bi tudi sami izbiralipot osebne dopolnitve in veselega oznanjevanja drugim.«

 Objavljamo nekaj odlomkov izapostolske spodbude Veselje evangelija,ki bo v slovenskem jeziku izšla 24. februarja:

 VESELJE EVANGELIJA napolnjuje srcein celotno življenje ljudi, ki se srečajo z Jezusom; ljudi, ki dovolijo, da jihodreši greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom sevedno rojeva in oživlja veselje. (1.)

 »Potujoča« Cerkev je Cerkev zodprtimi vrati. Ko gremo naproti drugim, da bi prišli na človeška obrobja, tone pomeni, da tečemo v svet brez smeri in cilja. Pogosto

je bolje upočasniti korak,odložiti tesnobnost, da bi drugemu videli v oči in mu prisluhnili. Mnogokrat jebolje odpovedati se nujnim stvarem, da bi spremljali človeka, ki je obtičal narobu ceste. Včasih je Cerkev kakor oče izgubljenega sina, ki pušča odprtavrata, da more sin ob vrnitvi vstopiti brez težav. (46.)

Nihče se ne more lotiti boja, čevnaprej popolnoma ne računa na zmago. Kdor začenja brez zaupanja, je že vnaprejnapol izgubil bitko in zakopal svoje talente. Tudi če se človek boleče zavedasvojih slabosti, mora iti naprej, ne sme se vdati. (85.)

Moliti za človeka, na kateregasmo jezni, je lep korak k ljubezni in dejanje evangelizacije. Storimo to žedanes! Ne pustimo si vzeti ideala bratske ljubezni! (101.)

Evangelij je kvas, ki prekvasivse testo, je mesto, ki sveti visoko na gori in prinaša luč vsem ljudstvom.Evangelij vsebuje notranje merilo popolnosti. Evangelij ne neha biti veselanovica, dokler ni oznanjen vsem, dokler ne oplodi in ozdravi vseh človekovihrazsežnosti in dokler ne zedini vseh ljudi pri gostiji Božjega kraljestva. Celotaje nad delom. (237.)