8. junija je skupina poslancev sprožila postopek spreminjanja veljavnega zakona o verski svobodi.

Kot je znano, je po lanski odločbi ustavnega sodišča o tem zakonu, ko je sodišče razveljavilo nekatera določila zakona, npr. o registraciji in zaposlovanju duhovnikov v bolnišnicah in zaporih, urad za verske skupnosti začel z daljšo javno razpravo, v kateri je želel tudi pri cerkvah in verskih skupnostih »izmeriti utrip« glede tega, h kako korenitim spremembam zakona o verski svobodi bi bile pripravljene dati soglasje. Iz javne razprave je bilo razvidno, da večina cerkva in verskih skupnosti, zlasti pa največje, niso naklonjene kakršnemu koli radikalnemu spreminjanju usmeritev komaj dobro uveljavljenega zakona o verski svobodi. Kljub temu je urad za verske skupnosti izrazil namero, da do začetka leta 2011 pripravi svoj predlog sprememb zakona o verski svobodi, kar pa se ni zgodilo.

V proceduro pa zdaj prihaja zakonski predlog skupine poslancev, ki v bistvu povzema predloge, kakršne je v javni razpravi cerkvam in verskim skupnostim ponujal urad za verske skupnosti. Prvo branje predlaganih sprememb pokaže, da te posegajo tudi na tista področja, za katera ustavno sodišče ni zahtevalo sprememb, npr. pri načinu financiranja (razdeljevanje javnega denarja naj bi po novem temeljilo na podatkih, zbranih pri namenitvi dela dohodnine upravičencem iz vrst verskih skupnosti) in zaposlovanju duhovnikov v vojski in policiji.

Glede na že izražena stališča katoliške Cerkve v lanski javni razpravi, ki jo je usmerjal urad za verske skupnosti, je mogoče domnevati, da bodo rešitve, ki jih predlagajo poslanci iz vrst tranzicijske levice, naletele na neodobravanje in bodo razumljene kot oblika preusmerjanja pozornosti iz politične krize vladajoče koalicije na polje kulturnega boja.

Na fotografiji: lanska tribuna urada za verske skupnosti o tem, kako korenito velja po odločbi ustavnega sodišča poseči v zakonodajo, ki ureja področje verske svobode.