Slavko Samotorčan, pobudnik pohoda v Slovenski Istri, pravi, da pripravljajo praznovanje življenja. Veselja do življenja. Samotorčan, zobozdravnik iz Izole, ki ima s soprogo Almiro štiri odrasle otroke in dve podjetji, napoveduje, da bo pohodov za življenje v prihodnosti še več, tudi v drugih slovenskih mestih, poleg Kopra, Maribora in Ljubljane. Samotorčan, ki je bil aktiven v klubu krščanskih izobražencev, ustanovil je civilnodružbeno središče Rotunda, pa trenutno snuje novo pobudo, celodnevno češčenje Najsvetejšega v cerkvici sv. Dominika v Izoli.

Ko je morda v drugih delih Slovenije še kakšen hladen dan, na Primorskem že cvetijo marelice, mandlji, vse klije in brsti, narava se prebuja. Mar ni to najlepši čas za izvedbo pohoda … za življenje?!

Slavko Samotorčan, pobudnik koprskega Pohoda za življenje. FOTO: osebni arhiv

Prvi od treh letošnjih pohodov za življenje v Sloveniji bo v Kopru. Zakaj ste se odločili za ta zgodnji termin, glede na to, da bosta druga dva pohoda jeseni?

Razlog je zelo preprost. Zdaj je pomladni čas. Življenje se prebuja. Ko je morda v drugih delih Slovenije še kakšen hladen dan, na Primorskem že cvetijo marelice, mandlji, vse klije in brsti, narava se prebuja. Mar ni to najlepši čas za izvedbo pohoda … za življenje?!

Idejo, da bi pohod za življenje pripravili tudi na Primorskem, sta dala s soprogo Almiro. Zakaj?

Kaj res? (smeh) Na to res nisem nikoli pomislil … No, leta 2022 in 2023 sva se udeležila pohoda za življenje v Ljubljani in sva bila nad njim navdušena. Takrat sem – še malo skeptičen – rekel ženi: »Če bi se tak pohod zgodil v Kopru, bi bil pravi čudež!« Po nekem naključju je žena nekaj mesecev kasneje na romanju v Paray le Monial spoznala glavno organizatorko pohodov Uršo Cankar Soares in ji omenila ta moj stavek, kar je Urša takoj zagrabila in prve preproste priprave v smeri organizacije »čudeža« v Kopru so stekle. Nato je z Božjo pomočjo nastala ekipa desetih ljudi pod vodstvom Martina Vuka, ki z veliko predanosti in ljubezni pripravlja pohod.

Zame je pohod za življenje najprej in predvsem praznovanje. Praznovanje! Slavje! Veselje!

Ali vaju ni bilo strah, da bi organizirali pohod v mestu, kjer so pred leti napadli in utišali stolne zvonove, v Strunjanu zažgali križ, vse v imenu umetnosti?

Morda Koper nekateri vidijo kot levičarsko mesto, toda sam Koper doživljam predvsem kot svetovljansko mesto. V Kopru – pravzaprav v vsej Slovenski Istri – živimo ljudje različnih narodnosti, jezikov in kultur, tudi različnih veroizpovedi. Vse to ustvarja dinamično in vključujočo družbo. Ljudje smo drug do drugega strpni, razen redkih izjem smo tolerantni in spoštljivi. Morda je v Istri manj »lokalpatriotizma«, smo pa zato drug do drugega strpnejši, v svoji drugačnosti se poskušamo razumeti in sobivati. V takem okolju je lepo živeti in me nikakor ni strah aktivnega sodelovanja na pohodu.

Lanski pohod je privabil 700 ljudi, ki so se mirno sprehodili po mestu. Je torej dosegel svoj namen?

Glede namena in cilja ... Zame je pohod za življenje najprej in predvsem praznovanje. Praznovanje! Slavje! Veselje! Namen naših pohodov je predvsem pričevanje, da v naši ljubi Sloveniji obstajamo tudi ljudje, ki se znamo veseliti. Veseliti življenja. Od spočetja do naravne smrti. Veseliti se življenja tudi takrat, ko boli in je morda v življenju posameznika res hudo.

Živimo v svetu, ki je zaznamovan z vojnami, nasiljem, sovraštvom, sebičnostjo, vsakovrstnim izkoriščanjem in manipuliranjem. Ljudje modernega časa, zahodne kulture, Evrope, tudi za Slovenijo velja enako, so zaznamovani ali z resignacijo (skrbijo le zase in se z družbenimi vprašanji ne ubadajo, »ker je vse skupaj brez smisla«) ali pa z javnimi demonstracijami, protesti, družbenim agitiranjem. Mi pa menimo, da ne prvi ne drugi način nista primerna. Zato so naši pohodi organizirani predvsem kot praznovanje in slavje. Kdor pride na naš pohod, se samo čudi, koliko je veselja, smeha, pesmi, sproščenega druženja, celo plesa! Veseli smo vsakega, ki pride, še posebej vsake družine z otroki, saj je udeležba otrok in mladih na pohodu za življenje odlična preventiva, da vaši otroci in vnuki ne bodo doživeli tragedije hotenega splava. Zame kot soorganizatorja je »namen pohoda« dosežen, ko je pohod doživet kot praznovanje in slavje.

Življenje je lepo! Ja, »la vita e bella!« bi rekel Roberto Benigni.

Koga vabite na pohod? Mlade, družine, starejše?

Vabimo »vse, kar nas dobrih je ljudi«. Veseli smo prav vsakega nasmejanega obraza.

Mislite, da bo prišlo veliko ljudi?

Vse iskreno vabim, da se na ta pomladni dan usedete v avto in se nam pridružite pri praznovanju. Pripeljite svoje drage, svoje družine, svoje otroke, vnuke, da se skupaj poveselimo življenja. Razveselite svoje drage, pripeljite jih v dobro družbo, privoščite si kakšen kapučino ali lahko sredozemsko kosilo ob morju. Kajti: življenje je lepo! Ja, »la vita e bella!« bi rekel Roberto Benigni. Pa če je še tako težko in brezupno (!), dodajamo mi!

Celoten pogovor je objavljen v tiskani izdaji Družine (12/2025).