V današnjem času je odmevna njegova oznaka, da živimo v »hermenevtični dobi razuma«. Za nesporno avtoriteto pa velja tudi na področju filozofije religije. 81-letni luksemburški profesor Jean Greisch, letošnji prejemnik naziva »častni doktor Univerze v Ljubljani«, je najprej študiral teologijo in filozofijo v Luksemburgu in v Innsbrucku, kjer se je srečal s Karlom Rahnerjem in njegovo transcendentalno teologijo.

Profesor dr. Jean Greisch. FOTO: Arhiv Teološka fakulteta UL

Duhovnik, raziskovalec, učitelj

Po duhovniškem posvečenju (1969) je študij nadaljeval na Katoliškem inštitutu v Parizu, kjer je leta 1985 doktoriral s tezo o Martinu Heideggerju in od leta 1973 do upokojitve predaval metafiziko in ontologijo. Tu je bil na Filozofski fakulteti v letih 1986–1994 dekan in vodja doktorske šole. Kot raziskovalec in učitelj je deloval na Centre National de la Recherche Scientifique, in sicer v skupinah za fenomenologijo in hermenevtiko, ki so ju vodili Paul Ricœur, André Robinet in Jean-François Courtine.

Predavatelj na tujih univerzah

V letih 2009–2012 je predaval na Katedri Romana Guardinija za filozofijo religije in katoliški svetovni nazor na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Bil je tudi predavatelj na katedrah Hans-Georg Gadamer na Boston Collegeu, Cardinal Mercier na Katoliški univerzi v Louvainu, na katedri za krščansko filozofijo Univerze v Villanovi ter na katedri Etienne Gilson na Katoliškem inštitutu v Parizu.

Avtor številnih knjig in razprav ter prejemnik mnogih priznanj 

Njegov filozofski opus obsega 22 znanstvenih knjig, ki so prevedene v osem jezikov, in več kot štiristo znanstvenih razprav. S filozofskimi basnimi, ki se jim posveča zadnje desetletje, želi doseči odraščajoče in v njih prebuditi željo po razumevanju življenjske polifonije.

Greisch je prejemnik številnih priznanj za svoje znanstveno, prevajalsko in učiteljsko delo: dveh častnih doktoratov ter nagrad Francoske akademije in Francoske katoliške akademije.

»Njegovo delo še ni končano«

Francoski katoliški filozof Jean-Louis Vieillard-Baron je o luksemburškem gostu zapisal: »Jean Greisch je ustvaril neizmerno in izjemno delo. Njegovo delo pa še ni končano. Po eni strani je semena posejal pri mnogih študentih in raziskovalcih; po drugi strani je odprl mnoge poti, potrebne raziskave; odprl je delovišča, ki niso zaprta. Kakorkoli že, vsakdo, ki se bo želel ukvarjati s filozofijo religije in priti do rezultatov, bo moral prek Jeana Greischa in branja njegovih del. Ko smo pred vélikim duhom, se hipoma vse poenostavi.«