Vatikanska banka IOR je včeraj predstavila poročilo za leto 2013, iz katerega lahko razberemo, da je v prizadevanjih za večjo preglednost delovanja v preteklem letu zaprla tri tisoč računov svojih strank. Denarni inštitut je poleg tega prispeval 54 milijonov evrov v proračun Svetega sedeža.

Kot je v pogovoru za Radio Vatikan povedal predsednik IOR, Ernst von Freyberg, ki se s svojega položaja letos poslavlja, je s tem prva faza reforme vatikanske banke zaključena. V poročilu so poleg delovanja v preteklem letu začrtane tudi smernice za leto 2014. Po Freybergovih besedah je prva faza reforme vsebovala štiri ključne elemente: preverili so vse račune, raziskali sumljive primere, dosegli preglednost poslovanja in izboljšali postopke delovanja. Pri tem so jim pomagali najboljši izvedenci na finančnem področju.

Po tako temeljitem preverjanju več kot šestnajst tisočih računov je zdaj možnost za povzročanje kakršnih koli težav izjemno majhna. Večina imetnikov so katoliške ustanove, kongregacije ter zaposleni pri Svetem sedežu in v Vatikanskem governatoratu, škofije, župnije, stranke, ki so zares predane služenju. Ker so vatikansko banko povezovali s številnimi škandali, so se poglobili tudi v podrobnosti sumljivih primerov, jih raziskali in obvestili pristojne organe. Preglednost poslovanja so dosegli na preprost način, letne bilance so predstavili na spletu in zdaj lahko vsakdo natančno preveri, kako IOR posluje s svojimi strankami in s kakšnimi vsotami denarja posluje. Kot vsaka druga ustanova pa bo morala tudi IOR nenehno izboljševati svoje postopke.

Izmed treh tisočev zaprtih računov je bilo po besedah predsednika IOR 2.600 t.i. »mirujočih računov«. To so bili denimo računi mladih bogoslovcev, ki so ob prihodu na študij v Rim pri vatikanski banki odprli svoj račun, ko so se po petih letih vrnili v svojo škofijo, pa računa niso zaprli. Zaprtih je bilo tudi okoli 400 računov laikov, ki bi sicer še vedno lahko poslovali z IOR, vendar so njihova sredstva raje preusmerili na italijanske banke. Vodstvo IOR se je namreč odločilo, da bodo imetniki računov vatikanske banke zgolj cerkvene ustanove, škofije, redovi in župnije, duhovniki ter zaposleni v Vatikanu.

Bilanco za preteklo leto je objavila tudi Prefektura za ekonomske zadeve Svetega sedeža, in sicer za Sveti sedež in Governatorat mesta Vatikan. Sveti sedež je dosegel približno 24 in pol milijonov evrov primankljaja, vatikanski governatorat pa približno 33 milijonov evrov dobička. Iz obeh bilanc lahko povzamemo, da Sveti sedež in governatorat skupaj beležita okoli 10 milijonov evrov dobička.

Vir: Radio Vatican / Radio Ognjišče

Foto: RV / splet